• Rezultati Niso Bili Najdeni

ZAKLJUČNO POROČILO O DELU OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica V ŠOLSKEM LETU 2012/2013

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "ZAKLJUČNO POROČILO O DELU OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica V ŠOLSKEM LETU 2012/2013"

Copied!
77
0
0

Celotno besedilo

(1)

OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA Paplerjeva 15

1353 Borovnica

ZAKLJUČNO POROČILO O DELU

OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica V ŠOLSKEM LETU

2012/2013

AVGUST, 2013

Daniel Horvat,

ravnatelj

(2)
(3)

ZAKLJUČNO POROČILO O DELU

OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA V ŠOLSKEM LETU 2012/2013

I. OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA

1. ODDELKI, ŠTEVILO OTROK

Osnovno šolo dr. Ivana Korošca Borovnica je v začetku šol. leta 2012/13 obiskovalo 318 učencev, od tega 185 na razredni stopnji in 133 na predmetni stopnji. Tekom šolskega leta se je izpisala 1 učenka, in sicer v 7. a razredu. Ob koncu šolskega leta tako beležimo skupaj 317 učencev, od tega 185 na razredni in 132 na predmetni stopnji, od tega 49,84 % deklic in 50,16 % dečkov.

V šolskem letu 2012/13 smo imeli oblikovanih 16 oddelkov, od tega 9 na razredni stopnji, 7 na predmetni stopnji in 6 oddelkov podaljšanega bivanja.

RAZRED ŠTEVILO

ODDELKOV ŠTEVILO OTROK

1. 2 46

2. 2 39

3. 2 37

4. 2 36

5. 1 27

razredna stopnja 9 185

6. 2 28

7. 2 42

8. 2 36

9. 1 26

predmetna stopnja 7 132

SKUPAJ ŠOLA 16 317

(4)

V vrtcu je delo v šolskem letu 2012/13 potekalo v dvanajstih oddelkih, od tega je en oddelek v šoli ter dva na Bregu. Imeli smo sedem oddelkov I. starostnega obdobja in pet oddelkov II. starostnega obdobja. V začetku septembra je bilo vpisanih 181 otrok, od februarja dalje pa smo imeli z odprtjem novega oddelka 194 otrok.

2. IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH

2. 1 Struktura pedagoških delavcev glede na izobrazbo

2. 1. 1 Struktura pedagoških delavcev glede na izobrazbo – osnovnošolski program

(Analiza glede na redno zaposlene delavce in ne glede na delež delovnega mesta;

stanje na dan: 30. 6. 2013.)

STOPNJA IZOBRAZBE ŠT. PEDAG. DELAVCEV DELEŽ

V. stopnja 2 5,26

VI. stopnja –

učitelj/vzgojitelj 4 10,53

VII. stopnja – profesor 32 84,21

Skupaj 38 100

2. 1. 2 Struktura pedagoških delavcev glede na izobrazbo – predšolski program

(Analiza glede na redno zaposlene delavce in ne glede na delež delovnega mesta;

stanje na dan: 30. 6. 2013.)

STOPNJA IZOBRAZBE ŠT. PEDAG. DELAVCEV DELEŽ

IV. stopnja - varuh 1 3,45

V. stopnja 15 51,72

VI. stopnja – učitelj/vzgojitelj 3 10,35

VII. stopnja – profesor/dipl.vzg.

PŠO 10 34,48

Skupaj 29 100

(5)

2. 2 Struktura pedagoških delavcev glede na naziv

2. 2. 1 Struktura pedagoških delavcev glede na naziv – osnovnošolski program

(Analiza glede na redno zaposlene delavce in ne glede na delež delovnega mesta;

stanje na dan: 30. 6. 2013.)

NAZIV ŠT. PEDAG. DELAVCEV DELEŽ

Brez naziva 9 23,69

Mentor 14 36,84

Svetovalec 14 36,84

Svetnik 1 2,63

Skupaj 38 100

2. 2. 2 Struktura pedagoških delavcev glede na naziv – predšolski program (Analiza glede na redno zaposlene delavce in ne glede na delež delovnega mesta;

stanje na dan: 30. 6. 2013.)

NAZIV ŠT. PEDAG. DELAVCEV DELEŽ

Brez naziva 19 65,52

Mentor 3 10,34

Svetovalec 7 24,14

Svetnik 0 0

Skupaj 29 100

V lanskem šolskem letu smo imeli tudi 3 volonterske pripravnice, in sicer:

 na delovnem mestu učiteljice geografije od 11. 2. do 11. 12. 2013

 na delovnem mestu učiteljice slovenskega jezika od 1. 9. 2012 do 30. 6. 2013

 na delovnem mestu učiteljice razrednega pouka od 11. 2. do 11. 12. 2013 2. 3 Daljša nadomeščanja

2. 3. 1 Daljša nadomeščanja– osnovnošolski program

Na daljši bolniški odsotnosti je bil v šolskem letu 2012/13 profesor športne vzgoje Klemen Stojanovič, v tem obdobju ga je nadomeščal Klemen Žerjav. Bolniško odsotnost specialne pedagoginje Maje Tratar smo deloma nadomestili z notranjo reorganizacijo, deloma pa z nadomestno zaposlitvijo Zale Gorjup.

2. 3 .2 Daljša nadomeščanja– predšolski program

V letošnjem letu smo imeli tri enomesečne bolniške odsotnosti strokovnih delavk, nadomeščale so jih študentke. V mesecu februarju smo zaradi novega oddelka prerazporedili pomočnico ter zaposlili 1,5 pomočnice za sočasno prisotnost. Mesto vzgojiteljice je prevzela delavka, ki se je vrnila s porodniškega dopusta.

(6)

2. 3 Struktura administrativno-računovodskih in tehničnih delavcev (Analiza glede na redno zaposlene delavce, brez nadomeščanj in ne glede na delež delovnega mesta, stanje na dan: 30. 6. 2013.)

DELOVNO MESTO št. delavcev STOPNJA IZOBRAZBE

Poslovna sekretarka 1 VI.

Računovodja 2 VI.

Računalničar 1 VII.

Hišnik 2 IV.

Kuhar 2 IV.

Kuhar 1 V.

Kuharski pomočnik 1 0

Kuharski pomočnik 2 II.

Čistilka 1 V.

Čistilka 5 II.

Perica 1 II.

(7)

ZAKLJUČNO POROČILO O DELU

OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA V ŠOLSKEM LETU 2012/13

II. OSNOVNA ŠOLA

1. ORGANIZACIJA DELA v šolskem letu 2012/13 1. 1 Uvod

V šolskem letu 2012/13 smo izvajali program devetletne osnovne šole v vseh razredih.

1. 2 Število oddelkov in učencev

Osnovno šolo dr. Ivana Korošca Borovnica je v začetku šol. leta 2012/13 obiskovalo 318 učencev, od tega 185 na razredni stopnji in 133 na predmetni stopnji. Tekom šolskega leta se je izpisala 1 učenka in sicer v 7. razredu. Ob koncu šolskega leta tako beležimo skupaj 317 učencev, od tega 185 na razredni in 132 na predmetni stopnji, od tega 49,84 % deklic in 50,16 % dečkov.

V šolskem letu 2012/13 smo imeli oblikovanih 16 oddelkov, od tega 9 na razredni stopnji, 7 na predmetni stopnji in 6 oddelkov podaljšanega bivanja.

Stanje na dan 15. 6. 2013:

RAZRED ŠTEVILO

ODDELKOV ŠTEVILO OTROK

1. 2 46

2. 2 39

3. 2 37

4. 2 36

5. 1 27

razredna stopnja 9 185

6. 2 28

7. 2 42

8. 2 36

9. 1 26

predmetna stopnja 7 132

SKUPAJ ŠOLA 16 317

(8)

1. 3 Organizacija pouka

Pouk je v šolskem letu 2012/13 potekal v eni izmeni. Vsi učenci so pričeli s poukom, to je s 1. uro, ob 8. uri. Šolske ure so dolge 45 minut, med njimi so petminutni odmori, razen odmora za malico in kosilo, ki sta bila dolga po 20 minut.

Zaradi povečane obveznosti učencev v III. triadi smo v šolskem času obdržali 20- minutni odmor za kosilo, po katerem so učenci nadaljevali s 7. in 8. šolsko uro.

1. 4 Varstvo vozačev

Pred poukom smo imeli organizirano varstvo vozačev od 6.30 do 7.45 pod vodstvom enega učitelja, za razredno in predmetno stopnjo skupaj. Po pouku smo organizirali varstvo vozačev med 11.30 in 15. uro oz. ob petkih do 14. ure, ko je odpeljal zadnji kombi.

V času med 6.30 do 7.45 je potekalo varstvo vozačev v večnamenskem prostoru, med 11.30 in 15. uro pa v učilnici v pritličju starega dela šole, ki je namenjena izključno učencem vozačem. Učenci so lahko v času čakanja na pouk oz. po pouku na šolski kombi delali domače naloge, igrali družabne igre, brali … Učitelj v varstvu vozačev je večkrat učencem pomagal tudi pri učenju ali domačih nalogah.

Ure dežurstev za učitelja v varstvu vozačev je v šol. letu 2012/13 financirala Občina Borovnica.

1. 5 Oddelki podaljšanega bivanja

1. 5. 1 Oddelki podaljšanega bivanja v šol. letu 2012/13

Vsako šolsko leto je povpraševanje staršev po tovrstnih oblikah dela z učenci večje, zato smo glede na predhodne prijave staršev ter v skladu z normativi in soglasjem pristojnega ministrstva v šolskem letu 2012/13 oblikovali 6 oddelkov podaljšanega bivanja.

1. 6 Jutranje varstvo

Jutranje varstvo smo organizirali za učence prvega razreda med 5.45 in 7.45 uro, v učilnici 1. a. Učenca so v šolo pripeljali starši ali druga pooblaščena oseba in so ga izročili učiteljici. Učenci so imeli med jutranjim varstvom (ob 7. uri) tudi zajtrk.

Jutranje varstvo za prvošolce smo organizirali s financiranjem MŠZŠ (v skladu z normativi in največ 2 DU na dan).

(9)

2. PREGLED UČNEGA USPEHA OB KONCU ŠOLSKEGA LETA 2012/2013

2. 1 Kvantitativna analiza učnega uspeha 2. 1. 1 RAZREDNA STOPNJA

RAZRED ŠT. UČENCEV ŠT. NEGAT. % NEGAT. % POZIT.

1. 46 0 0 100

2. 39 0 0 100

3. 37 0 0 100

4. 36 0 0 100

5. 27 0 0 100

SKUPAJ 185 0 0 100

2. 1. 2 PREDMETNA STOPNJA

RAZRED ŠT. UČENCEV ŠT. NEGAT. % NEGAT. % POZIT.

6. 28 1 3,6 98,4

7. 42 0 0 100

8. 36 0 0 100

9. 26 0 0 100

SKUPAJ 132 1 0,8 99,2

3. 1. 3 SKUPAJ ŠOL. LETO 2012/2013

RAZRED ŠT. UČENCEV ŠT. NEGAT. % NEGAT. % POZIT.

1. - 5. 185 0 0 100

6. - 9. 132 1 0,8 99,2

SKUPAJ 317 1 0,3 99,8

Komentar

Med negativne učence štejemo tiste učence, ki ne napredujejo v višji razred, torej razred ponavljajo. Učence, ki so po sklepu učiteljskega zbora šole ocenjeni s pozitivnim učnim uspehom in napredujejo v višji razred, štejemo med pozitivne učence, kljub negativni oceni iz posameznega predmeta.

Učni uspeh v šol. letu 2012/2013 je bil 99,8 %.

En učenec je v višji razred napredoval z negativno oceno.

Štirje učenci so imeli popravni izpit.

(10)

2. 2 Poročilo o uspehu učencev 9. razreda devetletne osnovne šole

Deveti razred osnovne šole je v šolskem letu 2012/2013 obiskovalo 26 učencev, in

sicer 11 dečkov in 15 deklic. Vsi so uspešno zaključili deveti razred.

Uspeh je bil 100 %.

2. 2. 1 PRIZNANJA IN POHVALE

Učenci so ob zaključku prejeli številna priznanja in pohvale:

6 učencev je prejelo priznanje za doseženo znanje v vseh devetih letih šolanja.

Učenci so sodelovali na različnih tekmovanjih in prejeli naslednja priznanja (vsi razredi):

Bronasto priznanje šolskega tekmovanja iz logike (22 učencev); bronasto priznanje šolskega tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni (11); srebrno priznanje šolskega tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni (2); tekmovanje iz angleškega jezika - bronasto priznanje (11);EPI Lesepreis (nemška bralna značka)-6 zlatih priznanj, 14 srebrnih priznanj; bronasto Proteusovo priznanje iz znanja biologije (2); srebrno Proteusovo priznanje iz znanja biologije (1); bronasto priznanje iz zgodovine (3);

srebrno priznanje iz zgodovine (1); zlato priznanje iz zgodovine (1); bronasto priznanje iz kemije (8); bronasto priznanje iz slovenskega jezika (32); srebrno priznanje iz slovenskega jezika (2); Epi reading badge – razredna stopnja (17 zlatih, 10 srebrnih), predmetna stopnja (16 zlatih, 43 srebrnih); bronasto priznanje iz matematike- razredna stopnja (43), bronasto priznanje iz matematike- predmetna stopnja (17); srebrno priznanje iz matematike- predmetna stopnja (5); zlato priznanje iz znanja matematike-predmetna stopnja (3); nagradni izlet v Benetke (1);

bronasto priznanje iz geografije (6); srebrno priznanje iz geografije (1); bronasto priznanje iz fizike (6); srebrno priznanje iz fizike (4); Cici vesela šola (vsi prijavljeni dobijo priznanje); Vesela šola – bronasto (9); Vesela šola – srebrno (2); Vesela šola – zlato priznanje in naziv državni prvak (1); Zlata kuhalnica- srebro (3); Računanje je igra (20 zlatih, 60 priznanj Računam rad); Mladi raziskovalci – srebrno (1), zlato (2);

Kaj veš o prometu- 1. mesto (10); doseženo 16. mesto na državnem tekmovanju Kaj veš o prometu; srebrno priznanje za raziskovalno nalogo na državnem nivoju (1).

2. 2. ZOISOVE ŠTIPENDIJE

V mesecu juniju 2013 je bil na spletni strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije objavljen poziv za oddajo vlog za pridobitev Zoisove štipendije. Kriterij za izbor kandidatov je povprečna ocena 4,5 in potrdilo o identificirani nadarjenosti ali posebni dosežki.

(11)

2. 3. Analiza prijav učencev glede na vpis v srednjo šolo Število učencev prijavljenih za vpis v SŠ – 9. razred je 26.

Število učencev prijavljenih za vpis v SŠ – skupaj: 27 a) Prijave za vpis na gimnazije: 10 učencev ( 37,03%)

Gimnazija Vič………3

Gimnazija Jožeta Plečnika……….………2

Gimnazija Ledina……….………..2

Gimnazija Bežigrad (š)………….………… ………...1

Srednja ekonomska šola Ljubljana………..……1

Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Gimnazija in veterinarska šola………...1

b) Prijave za vpis v strokovne šole: 13 učencev ( 48,15%) Srednja zdravstvena šola……….… 2

Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana… 3

Srednja medijska in grafična šola Ljubljana (medijski tehnik)……… 1

Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana…….… 2

Ekonomska šola Ljubljana……… 1

Srednja ekonomska šola Ljubljana………. 1

Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo……… 1

Srednja strojna in kemijska šola………. 1

Srednja lesarska šola……… 1

c) Prijave za vpis v poklicne šole: 3 učenci (11,11% ) Srednja šola tehniških strok Šiška……….. 2

Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani……….… 1

č) Prijave za vpis v nižje poklicno izobraževanje: 1 učenec (3,7 %) Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad……….. 1

3. REALIZACIJA NALOG LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA ŠOLE

3. 1 Realizacija prednostnih nalog letnega delovnega načrta

V šolskem letu 2012/13 smo uspešno realizirali vse prednostne naloge, zastavljene v Letnem delovnem načrtu za šolsko leto 2012/13:

 Dosledno izvajanje diferenciacije in individualizacije pri pouku.

 Izvedba nacionalnega preverjanja znanja za učence 6. in 9. razreda.

 Izvedba programa izbirnih predmetov v 7., 8. in 9. razredu.

 Izvajanje vzgojnega načrta šole.

(12)

 Skrb za domovinsko vzgojo.

 Skrb za ekološko osveščanje učencev in delavcev šole.

 Spremljanje šolske zakonodaje v praksi.

 Nadaljevanje nadstandardnega programa šole v naravi.

 Razširitev dejavnosti in aktivnosti šolskega parlamenta.

 Zagotavljanje ustreznega pedagoškega in strokovnega kadra in skrb za napredek posameznika in individualno izobraževanje.

 Pospeševanje delovanja in sodelovanja strokovnih aktivov, prenos informacij in izkušenj, zlasti na vertikalni ravni.

Sodelovanje v državnih in mednarodnih projektih (Comenius).

 Skrb za urejenost šolskega prostora in dobro počutje vseh na šoli.

3. 3 Realizacija predmetnika 3. 3. 1 Realizacija pouka

V skladu z letno razporeditvijo ur dela učiteljev je bil realiziran:

pouk (35 tednov za učence od 1. do 8. razreda devetletke in 32 tednov pouka za učence 9. razreda),

dopolnilni in dodatni pouk,

individualna in skupinska pomoč,

interesne dejavnosti,

kolesarski izpit (za učence 5. razreda),

plavalno opismenjevanje (za učence 3. razreda),

dnevi dejavnosti (naravoslovni, tehniški, športni in kulturni dnevi).

3. 3. 2 Kolesarski izpit

V šolskem letu 2012/2013 je kolesarski krožek obiskovalo 27 učencev 5. razreda.

Tudi letos so teorijo predelali v času pouka, nato pa so učenci svoje znanje utrjevali in preverjali še na računalniku. Teoretični del izpita so po večkratnih poskusih opravili vsi učenci. Poligon so učenci izvajali v obliki tehniškega dne. Ko sta bili obe nalogi uspešno opravljeni, je sledil še zadnji del izpita, praktična vožnja. Teoretični in

praktični del izpita so učenci opravljali pod vodstvom mentorice kolesarskega krožka.

Da je izpitna priprava potekala maksimalno dobro, smo za vse kandidate kolesarje organizirali dve dodatni uri vožnje. V prvem poskusu praktičnega dela izpita 11 učencev ni uspešno opravilo vožnje. V drugem oz. tretjem poskusu so vožnjo opravili vsi učenci. Tudi letos so izpitno vožnjo nadzorovali policisti.

Pot izpitne vožnje je potekala izpred šole po Paplerjevi cesti do Zalarjeve ceste, nato proti Kocki po Mejačevi cesti in do Mercatorja na Molkovem trgu. Pri izpitni vožnji je izpitna komisija preverjala pravilno zavijanje v desno in razvrščanje ter zavijanje v levo (izpitna pot obsega 3 zavoje v desno in 3 zavoje v levo). V izpitni komisiji so

(13)

sodelovali: Karmen Pirnat, Simon Lukan, Janja Kavčič, Vesna Strašek, Nadja Vulić, Mitja Zotti in vodja dejavnosti Dajana Jovanovič.

3. 3. 3 Plavalno opismenjevanje v 3. razredu

V mesecu maju je na v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega Križa Slovenije na Debelem Rtiču od 6. 5. do 10. 5. 2013 potekalo 20-urno plavalno opismenjevanje za učence 3. razreda. Vodja dejavnosti je bila Polona Kohne.

Plavalnega opismenjevanja se je udeležilo 36 od 37 učencev, ki obiskujejo 3. razred OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. En učenec se plavalnega opismenjevanja ni udeležil zaradi zdravstvenih razlogov. Učence so spremljali: Vesna Strašek (razredničarka 3.

a), Klemen Žerjav, Zala Rupnik, Blaž Vrhovnik (učitelji plavanja), Maja Majcen (spremljevalka Jožeta Turšiča) in (razredničarka 3. b in vaditelj plavanja). Plavalno opismenjevanje je potekalo v bazenu hotela Arija, kjer sta bili za učenje plavanja v dopoldanskem in popoldanskem času rezervirani dve progi. Učenci so bili prvi dan na podlagi preizkusa znanja plavanja razdeljeni v 4. skupine. Učenje plavanja je potekalo po zastavljenem načrtu, vsi učenci so se prilagodili na vodo in napredovali v tehniki plavanja. Preostali del pedagoškega programa je bil vezan na naslednje teme:

vreme in vremenski pojavi, orientacija, rastline in živali na kopnem in v morju, promet na kopnem in v morju, opazovanje in doživljanje narave, izdelava sončne ure in izdelka iz das mase ter naravnih materialov, pohod, športne igre (med dvema ognjema, nogomet, plezanje, hoja po vrvi), štafetne igre z naravnimi oblikami gibanja. Večerne animacije so zajemale ples, kino, Debeli Rtič ima talent, kros. Bivali smo v zgornjem nadstropju mladinskega doma Flora. Učenci so bili razporejeni v tri sobe: dekleta, dečki 3. a, dečki 3. b. V sklopu doma smo imeli na razpolago večnamenski prostor, v katerem smo izvedli del pedagoškega programa, večerne animacije, slavnostno podelitev priznanj ob zaključku plavalnega opismenjevanja, ki je predvideno za 3. razred, jedli dopoldansko in popoldansko malico ter skrbeli za ustrezno hidracijo. Glavne obroke smo zaužili v restavraciji, ki stoji poleg mladinskega doma Flora. Nudila je samopostrežni zajtrk, kosila in večerje pa so obsegale raznoliko prehrano. S seboj smo imeli tudi posladke in sokove.

Večjih zdravstvenih težav in poškodb ni bilo. Pri učencih so se na koži pojavljali izpuščaji, ki smo jih mazali z mazilom (a-derma), dve učenki pa sta zaradi močnejše reakcije obiskali zdravstveno ambulanto, kjer sta zaužili sirup proti alergiji, ki je v dveh dneh ublažil reakcije na morsko klorirano vodo. Dva učenca sta zdravstveno ambulanto obiskala zaradi hripavosti.

Nekaj preglavic nam je povzročilo domotožje, vendar smo vse učence uspeli pomiriti in jih motivirati za nadaljnje delo. Učenci niso imeli stikov s starši. Razredničarki sva bili za starše dosegljivi vsak dan ob določeni uri, da so lahko poklicali, se pozanimali o svojem otroku in mu predali sporočilo. Učenci so pisali domov razglednico.

Dobre odnose smo vzpostavili z osebjem v restavraciji, na recepciji hotela Arija, na bazenu ter v zdravstveni ambulanti. Razočarani smo bili nad delom pedagoške vodje, ki ni izpolnila vseh dogovorov prvega dne. Pedagoška ekipa je delovala usklajeno.

Dežurstva v domu in v restavraciji so bila opravljena nemoteno in vestno.

(14)

3. 4 Diferenciacija pri pouku

3. 4. 1 Fleksibilna diferenciacija v 4. razredu

Diferenciacijo smo izvajali pri pouku slovenščine in matematike, v obsegu do četrtine števila ur pri posameznem predmetu, v času od 1. aprila do konca šolskega leta.

Diferenciacija se je izvajala v homogenih učnih skupinah kot nivojski pouk, ki je potekal na treh ravneh zahtevnosti ter je bil namenjen utrjevanju in ponavljanju oziroma poglabljanju in razširjanju učne snovi. Pouk smo izvajali v 2 skupinah, v skladu z normativi.

3. 4. 2 Fleksibilna diferenciacija v 5. razredu

Diferenciacijo smo izvajali pri pouku slovenščine, matematike in angleščine, v obsegu četrtine števila ur pri posameznem predmetu, v času od 1. februarja do konca šolskega leta.

Diferenciacija se je izvajala v homogenih učnih skupinah kot nivojski pouk, ki je potekal na treh ravneh zahtevnosti ter je bil namenjen utrjevanju in ponavljanju oziroma poglabljanju in razširjanju učne snovi. Pouk smo izvajali v 2 skupinah, v skladu z normativi.

3. 4. 3 Fleksibilna diferenciacija v 6. razredu

Diferenciacijo smo izvajali pri pouku slovenščine, angleščine in matematike, v obsegu četrtine števila ur pri posameznem predmetu, skozi celo šolsko leto. Fleksibilna diferenciacija se je izvajala v učnih skupinah kot nivojski pouk, ki je potekal na treh ravneh zahtevnosti v dveh skupinah ter je bil namenjen utrjevanju in ponavljanju oziroma poglabljanju in razširjanju učne snovi.

3. 4. 4 Fleksibilna diferenciacija v 7. razredu

Diferenciacijo smo izvajali pri pouku slovenščine, angleščine in matematike, v obsegu četrtine števila ur pri posameznem predmetu, skozi celo šolsko leto. Fleksibilna diferenciacija se je izvajala v učnih skupinah kot nivojski pouk, ki je potekal na treh ravneh zahtevnosti v treh skupinah ter je bil namenjen utrjevanju in ponavljanju oziroma poglabljanju in razširjanju učne snovi.

3. 4. 5 Nivojski pouk v 8. razredu

Diferenciacijo smo izvajali pri pouku slovenščine, angleščine in matematike pri vseh urah skozi celo šolsko leto v treh heterogenih učnih skupinah.

3. 4. Nivojski pouk v 9. razredu

Diferenciacijo smo izvajali pri pouku slovenščine, angleščine in matematike pri vseh urah skozi celo leto v dveh heterogenih učnih skupinah.

(15)

3. 5 Učenci s posebnimi potrebami 3. 5. 1 Učna pomoč

3. 5. 1. 1 Dodatna strokovna pomoč

V šolskem letu 2012/2013 je dodatno strokovno pomoč imelo 34 učencev. Skupaj so imeli 115 pedagoških ur učne pomoči. Od tega: 4 pedagoške ure (PU) učiteljice razredne stopnje, 13 PU učitelji predmetne stopnje ter 97 PU specialne pedagoginje.

Vsi učenci so uspešno napredovali v višji razred.

3. 5. 1. 2 Individualna in skupinska pomoč

Na podlagi mnenj učiteljev, razrednikov ter svetovalne službe, smo na zaključni konferenci v šolskem letu 2012/2013 predlagali tiste učence, ki potrebujejo individualno oz. skupinsko učno pomoč. V skladu z 81. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-UPB5) se za individualno in skupinsko pomoč iz državnega proračuna financira pol ure na oddelek. Tako je bilo v šolskem letu 2012/2013 za individualno in skupinsko pomoč namenjenih 8 pedagoških ur.

V šolskem letu 2012/2013 je na razredni stopnji individualno oz. skupinsko učno pomoč potrebovalo 22 učencev. Na predmetni stopnji pa 20 učencev.

3. 5. 1. 3 Dopolnilni pouk

Na podlagi mnenj učiteljev, razrednikov ter svetovalne službe smo na zaključni konferenci v šolskem letu 2012/2013 oblikovali tudi seznam učencev, ki bi potrebovali nekaj spodbud pri usvajanju učne snovi. Tako je dopolnilni pouk na razredni stopnji obiskovalo 22 učencev, na predmetni stopnji pa 35 učencev.

3. 5. 1 Učna pomoč-učenec učencu

Na pobudo skupnosti učencev šole smo organizirali učno pomoč, ki so jo svojim vrstnikom nudili sošolci. Učna pomoč je bila dobro obiskovana, zato se bomo te oblike pomoči še posluževali.

3. 5. 2 Uvajanje Koncepta dela z nadarjenimi

V šolskem letu 2012/2013 je bilo v skladu s Konceptom odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci evidentiranih 10 učencev 4. razreda, 4 učenci 7. razreda ter 2 učenca 8. razreda. Na podlagi soglasja staršev je bilo s testnim materialom ter ocenjevalnimi lestvicami za učitelje, identificiranih 8 učencev 4. razreda, dva učenca 7. razreda in noben učenec iz 8. razreda.

Konec šolskega leta pa je bilo evidentiranih še 13 učencev 3. razreda. Ti bodo po pridobitvi soglasja staršev šli skozi fazo identifikacije v šolskem letu 2013/2014.

3. 6 Delo skupnosti učencev šole in šolskega parlamenta

Skupnost učencev šole je sestavljalo 32 učencev od 1. do 9. razreda. Sestanki skupnosti so potekali drugi petek v mesecu. Realizirali smo 8 sestankov. Z učenci smo reševali tekoče probleme. Teme pogovorov so bile: šolska malica, oblikovanje kriterijev za naj oddelek šole, šolski radio, obravnavali smo temo 22. otroškega parlamenta- odraščanje, na zadnjem sestanku pa smo gostili ravnatelja Daniela Horvata in z njim opravili kratek intervju.

Sestanki šolskega parlamenta in skupnosti učencev šole so potekali združeno.

(16)

3. 7 Delo skupnosti nadarjenih učencev

Skupnost nadarjenih učencev je sestavljajo 37 učencev od 5.-9. razreda. Učenci so sodelovali v učni pomoči – učenec učencu in sicer tako, da so nudili učno pomoč učno šibkim učencem (nabor učencev je naredil učiteljski zbor v posvetovanju s šolsko svetovalno službo). Učenci,ki imajo izražene voditeljske sposobnosti so sodelovali pri organizaciji različnih prireditev. Pripravljali smo se tudi na tekmovanje Male sive celice, katerega pred izbor bo potekal v mesecu septembru 2013.

3. 8 Nacionalno preverjanje znanja 3. 8. 1 Uvod

Med pomembne naloge šole štejemo tudi pripravo naših učencev na nacionalno preverjanje znanja (NPZ). Nacionalno preverjanja znanja je v šolskem letu 2012/13 potekalo v skladu s šolskim koledarjem. V letošnjem šolskem letu smo četrtič izvedli tudi NPZ v 6. razredu.

V 6. razredu so se vsi učenci prijavili k nacionalnemu preverjanju znanja. Dva učenca se nista udeležila preverjanja znanja, in sicer pri matematiki in slovenščini. Ker ni bilo opravičljivih razlogov za izostanek, ni bilo potrebno določiti naknadnega roka.

V 9. razredu so vsi učenci opravljali NPZ v rednem roku. En učenec je bil odsoten pri preverjanju znanja iz matematike. Ker ni bilo opravičljivih razlogov za izostanek (bolezen in drugi nenadni opravičljivi razlogi), ni bilo potrebno razpisati naknadnega roka.

Vrednotenje nalog učencev 9. razreda je letos prvič potekalo v elektronski obliki.

3. 8. 2 Nacionalno preverjanje znanja v rednem roku smo izvedli sledeče:

a) za 6. razred

- v torek, 7 .5. 2013, iz matematike - v četrtek, 9. 5. 2013, iz slovenščine

- v torek, 14 .5. 2013, iz tujega jezika angleščine.

b) za 9. razred

- v torek, 7. 5. 2013, iz matematike - v četrtek, 9. 5. 2013, iz slovenščine

- v torek, 14. 5. 2013, iz tujega jezika angleščine.

3. 8. 3 Kvantitativna analiza rezultatov po predmetih

Državni izpitni center je v juniju 2013 posredoval podatke o uspehih naših učencev na nacionalnem preverjanju znanja v šolskem letu 2012/13 ter rezultate slovenskega povprečja.

(17)

3. 8. 3. 1 Kvantitativna analiza rezultatov po predmetih v 6. razredu

NPZ v 6. razredu – osnovni statistični podatki za OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

PREDMET ŠTEVILO

UČENCEV POVP. ŠT. %

TOČK STAND. ODKLON

matematika 27 ( 96,4 %) 62,07 15,11

slovenščina 27 ( 96,4 %) 41,78 19,31

angleščina 28 (100 %) 55,51 21,04

NPZ v 6. razredu – osnovni statistični podatki za Slovenijo

PREDMET ŠTEVILO

UČENCEV POVP. ŠT. %

TOČK STAND. ODKLON

matematika 14856 67,91 19,22

slovenščina 14890 49,79 18,15

angleščina 14316 56,76 22,69

3. 8. 3. 2 Kvantitativna analiza rezultatov po predmetih v 9. razredu

NPZ v 9. razredu – osnovni statistični podatki za OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

PREDMET ŠTEVILO

UČENCEV POVP. ŠT. %

TOČK STAND. ODKLON

matematika 25 (96,1 %) 62,88 19,56

slovenščina 26 (100 %) 55,19 17,33

angleščina 26 (100 %) 65,69 23,62

NPZ v 9. razredu – osnovni statistični podatki za Slovenijo

PREDMET ŠTEVILO

UČENCEV POVP. ŠT. %

TOČK STAND. ODKLON

matematika 17162 55,26 19,84

slovenščina 17099 51,77 16,40

angleščina 4159 64,39 23,88

Iz rezultatov lahko ugotovimo naslednja dejstva:

a) da se je pri matematiki in slovenščini 96,4% šestošolcev, pri angleščini pa 100%

šestošolcev udeležilo nacionalnega preverjanja znanja,

b) da se je pri matematiki 96,1% devetošolcev, pri slovenščini in angleščini pa 100%

devetošolcev udeležilo nacionalnega preverjanja znanja,

c) da so šestošolci pri vseh treh predmetih dosegli nižje rezultate od slovenskega povprečja, in sicer pri matematiki za 5,84%, pri slovenščini za 8,01% in pri angleščini za 1,25%,

d) da so devetošolci pri vseh treh predmetih dosegli boljše rezultate od slovenskega povprečja, in sicer pri matematiki za 7,62%, pri slovenščini za 3,42% in pri angleščini za 1,3%.

(18)

3. 8. 4 Kvalitativna analiza rezultatov po predmetih

3. 8. 4. 1 Kvalitativna analiza rezultatov po predmetih v 6. razredu MATEMATIKA

Nacionalnega preverjanja znanja se je udeležilo 27 od 28 šestošolcev.

Učenci 6. razreda so na letošnjem preverjanju v povprečju dosegli 31,03 točk od 50, kar je 62,07 % možnih točk. Povprečje za Slovenijo je 67,91 %, torej so naši učenci za 5,84 % pod slovenskim povprečjem.

Pri pregledu nalog je bilo ugotovljeno, da je bilo največ težav pri zaokroževanju števil (2. naloga) in poznavanju pojmov iz učne vsebine krog in krožnica (8. naloga), pri nalogi 4 so morali natančno izmeriti kota ter naloga 5, ki je imela veliko besedila, ki ga je bilo potrebno razumeti in povezati podatke med seboj. Nekoliko slabše so reševali tudi nalogo 9, kjer je bilo ponovno veliko branja in podatkov, ki jih je bilo potrebno logično povezati med seboj.

Nekatere od nalog so reševali bolje, kot je slovensko povprečje. Na prvo vprašanje pri nalogi 1 so vsi naši učenci odgovorili pravilno.

Za zelo slabo rešeno nalogo 8 iz poglavja krožnica in krog je vzrok v tem, ker vsebine nismo ponovili zaradi časovne stiske in informacij o izločenih vsebinah iz znanja matematike, kjer je bila navedena tudi ta vsebina.

Analiza nalog je pokazala, da moramo v naslednjem šolskem letu še več pozornosti posvetiti zaokroževanju podatkov, natančnemu branju besedilnih nalog, saj so učenci še vedno slabi bralci in ob večjem številu podatkov ne vedo kaj z njimi.

SLOVENŠČINA

Nacionalnega preverjanja znanja se je udeležilo 27 šestošolcev.

Skupno število možnih točk je 50, učenci naše šole so dosegli 41,78% vseh točk.

Slovensko povprečje je 49,79 % vseh točk, kar pomeni, da so učenci naše šole 8% točk pod slovenskim povprečjem.

Z rezultati NPZ-jev prav gotovo nismo zadovoljne.

ŠT. TOČK ŠT. UČENCEV

1 – 10 1

11 – 20 13

21 – 30 10

31- 40 3

41 - 50 0

27 učencev

Sedem učencev je imelo posebne prilagoditve.

1 – 20 točk je doseglo 14 učencev, kar pomeni polovica vseh.

Nihče od učencev se ni uvrstil v skupino od 40 – 50 točk.

27 učencev se kar 72 krat ni odločilo za reševanje nalog.

8 nalog NPZ –ja je bilo rešeno pod slovenskim povprečjem; 5 nalog nad povprečjem in 14 nalog v povprečju.

Učenci so imeli pri NUB tri kratka besedila, vendar jih niso dovolj kvalitetno prebrali, zato je bilo razvrščanje odgovorov v besedilo 1, 2 ali 3 površno, nepopolno ali pa se sploh niso lotili reševanja.

(19)

Težave so jim delale naloge, kjer je bilo potrebno iz besedila izpisati dva ali več podatka.

Zaskrbljujoče je, da učenci v 6. razredu ne znajo poiskati glagola in s tem glagolskih kategorij.

Tvorbena naloga

Navodila so bila preobsežna in niso bila podana po korakih. Učenec je moral vsebinsko poiskati 5 elementov, česar pa večina ni zmogla. Težave je povzročala tudi raba glagolskega časa.

Izrazna sredstva: nasprotje, poosebitev in primera.

Tvorba umetnostnega besedila: podani sta bili dve navodili, ki bi ju v odgovoru lahko

povezali med seboj, vendar večini to ni uspelo.

V drugi triadi bi bilo potrebno več časa nameniti natančnemu in funkcionalnemu branju, delati z neumetnostnimi besedili in upoštevati njihove zakonitosti. Poudariti razlike med prozo, poezijo in dramatiko.

Utrjevati je potrebno jezikovno znanje (ne samo v rabi, jezikovne pojme tudi poimenovati). Več pozornosti je treba posvetiti glagolu – glagolskemu času.

ANGLEŠČINA

Nacionalnega preverjanja znanja se je udeležilo vseh 28 šestošolcev. Učenci so v povprečju dosegli 26,6 točk od 48, kar je 55,51 odstoten uspeh, vendar so kljub temu za 1,25 odstotka pod nacionalnim povprečjem. Učenci so najbolje reševali naloge bralnega razumevanja ter rabo jezika, kjer so za dva odstotka presegli nacionalno povprečje, za dva odstotka slabše kot v povprečju so rešili prvo nalogo slušnega razumevanja, najslabše pa so se izkazali pri zadnji nalogi pisnega sporočanja, kjer so bili za 8 odstotkov slabši kot je slovensko povprečje.

Rezultati NPZ-jev kažejo, da bo v bodoče v 6. razredu potrebno dati poudarek na razvijanju strategij pisnega sporočanja, zlasti pri razvijanju iztočnic in pri samostojnem izražanju v povedih in sestavkih. Letos smo na tej spretnosti sicer delali, vendar nismo bili dovolj uspešni tudi zaradi specifike generacije, v kateri je večje število otrok s specifičnimi učnimi težavami, ki so nasploh pri nalogah pisnega sporočanja šibki.

V aktivu anglistov menimo, da je bila sama naloga za NPZ izredno zahtevna, da je bila na precej višjem nivoju po težavnosti besedil in je zahtevala veliko več znanja, kot ga lahko izkažejo šestošolci po treh letih učenja tujega jezika. Dejstvo pa je, da se na nekaterih šolah pouk angleščine izvaja že od 1. razreda, zato se naši učenci ne morejo primerjati v znanju z njimi. Naloga je bila tudi zelo obsežna, z dvema nalogama bralnega razumevanja, zato šibkejši učenci in učenci z odločbami sploh niso uspeli rešiti vsega. Postavlja se vprašanje, zakaj za učence z odločbami ne pripravijo prilagojenih NPZ-jev, saj običajnih NPZ-jev ne zmorejo uspešno rešiti.

(20)

3. 8. 4. 2 Kvalitativna analiza rezultatov po predmetih v 9. razredu MATEMATIKA

Nacionalnega preverjanja znanja se je udeležilo 27 od 28 devetošolcev. Ker ni bilo opravičljivih razlogov za odsotnost (bolezen ali druge nenadne spremembe), ni bilo potrebno razpisati naknadnega roka.

Generacija je v povprečju dosegla 61,10 % točk, slovensko povprečje pa je 51,54

%. Torej je šolsko povprečje višje za 9,56 %. V naslednjem šolskem letu bomo posvetili več pozornosti vsebinam, pri katerih so imeli učenci negativen odklon:

- primerjanju podatkov iz besedila in logično povezovanje le- teh, - osnovni pojmi z ulomki.

V večini nalog so naši učenci dosegli boljše rezultate, kot je slovensko povprečje.

Slabo je rešena naloga z obrestmi, kjer učenci še ne poznajo osnovnih pojmov obrestnih računov oz. nimajo življenjskih izkušenj z varčevanjem.

SLOVENŠČINA

NPZ-ja se je udeležilo 26 devetošolcev, tako da naknadni rok ni bil potreben.

Opravljena je bila analiza preizkusa, ugovorov ni bilo. Skupno število možnih točk je 60, učenci naše šole so dosegli v povprečju 55,19% točk.

Slovensko povprečje je 51,77% točk.

Z rezultati NPZ-jev smo zadovoljne, saj za 3,42% presegamo državno povprečje.

Generacija devetošolcev je bila majhna. Standardni odkloni se kaže pri šestih

nalogah, 16 nalog je bilo rešenih nadpovprečjem, ostale v povprečju. Nekaj težav je učencem povzročajo tvorbeno besedilo, predvsem zaradi nenatančnega branja navodil. Napake so bile tudi pri jezikovnem zapisu. Najslabše rešena je bila naloga iz

skladnje (odvisnik, vprašalnica, pretvorba).

V naslednjem šol. l. bomo več pozornosti posvečale natančnemu branju in preciznosti izpisovanja ter pravopisnim zakonitostim ter skladnji.

ANGLEŠČINA

Nacionalnega preverjanja znanja so se udeležili vsi učenci 9. razredov. V povprečju so osvojili 32,8 točk od 50., to je 65,7 odstotkov, kar za 1,3 odstotka presega državno povprečje. Najbolje so se odrezali pri nalogah slušnega razumevanja, kjer so za 9% presegli državno povprečje. Za en odstotek so presegli tudi povprečje pri nalogah rabe jezika. Najslabše so se izkazali pri nalogah pisnega sporočanja (za 3,2 odstotka nižje od povprečja). Razlogov je več: zahtevna tema besedila, ki je vsebovala pojasnjevanje in utemeljevanje, da bi ustrezno razvili dane iztočnice bi potrebovali več časa, besedila, ki so jih pisali, niso bila dobro povezana na ravni sestavka, misli niso bile dovolj jasno izražene.

Zaradi slabših rezultatov pri nalogah pisnega sporočanja bomo v bodoče pri devetošolcih več časa namenili nalogam tega tipa, zlasti razvijanju iztočnic ter izražanju misli na ravni povedi in sestavka.

(21)

3. 9 Dosežki učencev na tekmovanjih

3. 9. 1 Dosežki učencev na športnih tekmovanjih organiziranih s strani OŠ 1. 1. Angelin športni memorial

(29. september, občinski kros, Borovnica-organizacija šole) 2. Notranjski trobojček

(3. oktober, področno, Borovnica, 85 učencev, 1. mesto ekipno, veliko medalj) 3. Ljubljanski maraton

(27. oktober, državno v cestnih tekih, Ljubljana, 65 učencev, 2. mesto Nika Čepon) 4. Odbojka st. deklice (3. januar, področno-finale, Logatec, 7 deklic, 3. mesto) 5. Nogomet st. dečki (29. januar, področno-polfinale, Vrhnika, 11 dečkov, 3. mesto)

6. Nogomet ml. dečki (8. april, področno-polfinale, Vrhnika, 7 dečkov, 2. mesto) 7. Mala odbojka ml. dečki (17. april, področno, Logatec, 10 učencev, 1. mesto) 8. Šolski plesni festival

(8. april, področno, Rovte, 23 učencev, 2. mesto, 6. mesto, 7. mesto, 10. mesto 2x) 9. Državno prvenstvo v krosu (25. april, Novo mesto, državno, 40 učencev)

10. Področno prvenstvo v atletiki

(13. maj, Postojna, področno, 30 učencev, veliko medalj)

11. Nogomet ml. dečki (6. junij, področno-finale, Vrhnika, 7 dečkov, 2. mesto) 12. Državno atletsko finale

(5. junij, državno finale, 5 učencev, 2. mesto Žan Dobrovoljc, 8. mesto Tadej Tinta) 13. Rokomet ml. deklice (7. junij, področno, Logatec, 12 učenk, 3. mesto)

3. 9. 2 Dosežki učencev na tekmovanjih iz znanj

Priloga št. 1: Tekmovanja 2012/2013

3. 10 Zdravstveno varstvo učencev

Splošni sistematski pregledi, ki jih izvaja pediater, in sistematski zobozdravstveni pregledi potekajo po letnem razporedu, ki ga pripravijo v Zdravstvenem domu Vrhnika oz. v šolski zobni ambulanti Borovnica.

V šolskem letu 2012/2013 so bili realizirani vsi sistematski pregledi zob in tudi splošni sistematski pregledi.

Zobozdravniški pregledi

Sistematski pregledi zob so bili opravljeni v vseh oddelkih. Potekali so v času pouka, ob ponedeljkih dopoldne. Ordinacija za posamezne učence je delala vsak ponedeljek dopoldne in vsak torek popoldne. Ordinacijo je vodila Miljenka Knezović, dr. dent.

med.

Splošni sistematski pregledi

V skladu z načrtom so bili organizirani in izpeljani sistematski pregledi za učence 1. in 3. razreda.

(22)

6. in 8. razred: Pregledi so potekali v ZD Vrhnika, v spremstvu razrednikov in spremljevalcev.

Sistematske preglede 1. razredov je izvaja dr. Lucija Odlasek Kunstelj.

Sistematske preglede 3. razredov je izvajala dr. Sreten Nakićenović.

Sistematske preglede 6. razredov je izvajal dr. Sreten Nakićenović.

Sistematske preglede 8. razredov je izvajala dr. Helena Rožmanc Drašler.

Čisti zobki

Vsako leto naša šola sodeluje v AKCIJI ZA ČISTE ZOBKE OB ZDRAVI PREHRANI.

Zobna asistentka ZD Vrhnika obiskuje nižje razrede OŠ in učence seznanja o pravilni negi zob, njihovi skrbi, zdravi prehrani. Večkrat na mesec pa nas tudi nepričakovano obišče ter učencem preveri čistočo zob s pomočjo tekočine, ki dobro pokažejo zobne obloge nečistoče.

Učence, ki oblog nimajo, nagradi s posebnimi znaki oz. dodeli znake, ki učencem povedo, da za zobke premalo skrbijo.

Najuspešnejši učenci, ki so celo leto skrbeli za čistost svojih zob, so se za nagrado udeležili zaključne prireditve v Parku Kodeljevo. Na zaključno prireditev je odšlo 43 učencev od 1. do 5. razreda.

Preventivni pregledi lasišča

V šolskem letu 2012/2013 nismo imeli težav z ušivostjo v tej meri, da bi (z namenom preventive) na pomoč poklicali patronažno službo.

3. 11 Delo šolske knjižnice – poročilo vodje Miriam Svete a) Naloge šolske knjižnice

Osnovna naloga šolske knjižnice je ta, da s knjižničnim gradivom in različnimi oblikami dela bogati vse faze učno-vzgojnega dela na šoli, da oskrbuje učence in učitelje s knjižnim gradivom in jim nudi ugodne pogoje za učenje, motivira posameznike in skupine za uporabo knjižnice, njenega knjižnega gradiva in informacijskih virov, da svetuje in pomaga pri iskanju, izboru, vrednotenju, uporabi in predstavitvi informacij ter sodeluje pri učenju uporabe knjižnice.

Z vključitvijo šolske knjižnice v vzgojno-izobraževalni proces na šoli so dobili učenci osnovne pojme o knjižnici, njenem delu, o uporabi in namenu knjižnega gradiva za vsa področja, ki so jih spoznavali med šolanjem.

b) Interno bibliotekarsko delo

V šolskem letu 2012/2013 je bila knjižnica naročena na 46 naslovov revij in časopisov, namenjenih učencem in učiteljem. Nekatere revije so bile na razpolago v knjižnici, nekatere ozko strokovne pa so se hranile po kabinetih učiteljev.

V šolskem letu 2012/2013 (31. 8. 2012-29.6.2013) je bil prirast knjižnega gradiva 248 enot, od tega 12 enot, namenjenih učiteljem. Vse novo gradivo je bilo ustrezno strokovno obdelano in zaščiteno s samolepilno folijo. Prirast knjižnega gradiva se je glede na lansko šolsko leto povečal za 37 enot.

(23)

Spremljala sem novosti na knjižnem trgu, obiskovala knjigarne in se preko spleta informirala o ponudbi različnih založb. Tudi obiski zastopnikov posameznih založb so mi bili v pomoč pri oblikovanju knjižničnega fonda.

V šolskem letu 2012/2013 je bilo izposojenih 5244 enot knjižnega gradiva, kar je 94 enot manj kot lani. Sem ni všteta izposoja učencem 1.-5. razreda, ki so tedensko ali vsake 14 dni izbrali knjige za razredno knjižnico.

V skupno vsoto izposoj ni všteta strokovna literatura, ki jo imajo učitelji po kabinetih.

V tem šolskem letu sem nadaljevala z vnosom knjižničnega gradiva v informacijski sistem COBISS. Vnesla sem 628 enot knjižničnega gradiva; skupno imamo vnešenih 2268 enot knjižničnega gradiva. Ob tem poteka temeljito pregledovanje knjižnega fonda in izločanje neuporabnega (predvsem zastarelega, poškodovanega in močno obrabljenega) gradiva. Če je potrebno, gradivo sodelavka Vesna Janežič ponovno oblepi s samolepilno folijo in ga očisti. Pri rutinskih opravilih, kot je npr. lepljenje nalepk, so bili v pomoč tudi učenci knjižničarskega krožka.

c) Bibliopedagoško delo Individualno pedagoško delo

Knjižnica je bila za uporabnike odprta vsak dan po sledečem urniku:

DAN IZPOSOJA KNJIG IZPOSOJA KNJIG

PONEDELJEK 7.30 – 8.00 11.40 – 14.00

TOREK / 11.40 – 12.50

13.20 – 14.00

SREDA 7.30 – 8.00 11.40 – 12.50

13.20 – 14.00

ČETRTEK 7.30 – 8.00 11.40 – 14.00

PETEK 7.30 – 8.00 11.40 – 13.30

V tem času sva s sodelavko Vesno Janežič učence usmerjali, jim svetovali pri izbiri knjig za govorne nastope, referate, bralno značko in jim nudili pomoč pri iskanju informacij. Učence sva seznanjali z novostmi in jih navduševali za branje.

Vsak mesec je sodelavka Vesna Janežič za učence pripravila knjižno uganko in vzporedno s temo uganke tudi razstavo, ki je nudila pomoč pri reševanju le-te.

Vprašanja so bila zastavljena na treh nivojih glede na tri vzgojno izobraževalna obdobja. Z vprašanji sva želeli učence spodbujati k branju, iskanju relevantnih informacij, jim širiti splošno znanje in utrjevati temeljna vedenja glede knjig, literature … Vsak mesec smo izžrebali tudi 3 nagrajence. Ti so dobili simbolično nagrado. V sedmih mesecih so učenci rešili 471 knjižnih ugank.

č) Skupinsko bibliopedagoško delo

Pri urah knjižnično informacijskih znanj sva učence navajali na uporabo knjižnice, jih seznanjali s pravili izposoje in postavitvijo knjig v knjižnici ter jih

(24)

spodbujali k branju. Z učenci razredne stopnje smo odkrivali pravljični svet ob prebiranju raznovrstnih slikanic.

Realizacija KIZ po razredih:

Razred Izvedeno št. ur 1. 3 uri v obeh oddelkih 2. 3ure v obeh oddelkih 3. 2 uri v obeh oddelkih 4. 2 ura v obeh oddelkih 5. 2 uri v oddelku

6. 1 ura v oddelku 7. 4 ure v obeh oddelkih

8. 1 ura v obeh oddelkih 9. /

Pri urah KIZ je potrebno sodelovanje z učitelji, ki glede na svoj učni načrt predlagajo ustrezno tematiko, ki jo obogatimo s knjižnično-informacijskimi znanji. Učitelje večkrat pozovem k sodelovanju, vendar ostaja predpisana kvota KIZ-a (4 ure) zaenkrat še nerealizirana.

V prihodnjem letu bova na začetku šolskega leta ponovno povabili k vključevanju šolske knjižnice v njihov letni delovni načrt.

V okviru knjižničarskega krožka smo izvedli projekt Pravljični december. Starejši učenci iz krožka so vsak dan v mesecu decembru prebirali slikanice mlajših učencem v času OPB-ja in se z njimi pogovarjali o prebranih zgodbah in vrednotah, ki so jih prinašale pravljice.

Okrepili sva sodelovanje z oddelki podaljšanega bivanja, ki so večkrat prišli v knjižnico in prisluhnili pravljicam.

Sodelavka Vesna Janežič je pripravila tudi sedem razstav. Vse so se nanašale na značilnost določenega meseca in so se tudi sovpadale s knjižno uganko (jesenske radosti; Fran Milčinski; naravne nesreče; pravljični december; Dim Zupan; zimski športniki in njihovi dosežki; pomlad se prebudi in z njo tudi delo na kmetiji…).

1. Sodelovanje z učitelji

Z učitelji in ostalimi delavci sem se posvetovala o nakupu knjig za posamezna področja. Učitelje sem z novo strokovno literaturo in periodiko seznanjala na pedagoških konferencah in osebno.

Pripravila sem seznam knjig za Cankarjevo bralno značko in domače branje.

Sodelovali smo pri pripravi KIZ v povezavi z nekaterimi šolskimi predmeti.

2. Strokovno izpopolnjevanje

Udeležila sem se dveh študijskih skupin šolskih knjižničarjev. Spremljala sem strokovno literaturo s področja bibliotekarstva.

(25)

3. Sodelovanje z učitelji

Z učitelji in ostalimi delavci sem se posvetovala o nakupu knjig za posamezna področja. Učitelje sem z novo strokovno literaturo in periodiko seznanjala na pedagoških konferencah in osebno.

Pripravila sem seznam knjig za Cankarjevo bralno značko in domače branje.

Sodelovali smo pri pripravi KIZ v povezavi z nekaterimi šolskimi predmeti.

4. Strokovno izpopolnjevanje

Udeležila sem se dveh študijskih skupin šolskih knjižničarjev. Spremljala sem strokovno literaturo s področja bibliotekarstva.

V novembru sem opravila začetni tečaj za prevzemanje zapisov za informacijski sistem Cobiss na IZUM-u v Mariboru.

V mesecu marcu sem se udeležila sejma otroške literature v Bologni, kar je bila zanimiva izkušnja.

3. 12 Delo organizatorja prehrane – poročilo vodje Simona Lukana

Delo organizatorja prehrane v šoli opravlja prof. biologije in gospodinjstva Simon Lukan.

V šolskem letu 2012/2013 je delovala komisija za šolsko prehrano. Komisija v sestavi:

Mateja Praprotnik Lesjak, Nataša Strah, Jure Furlan in Simon Lukan se je sestajala enkrat mesečno. Pregledali smo jedilnik in ga v skladu s pripombami popravili. Hkrati smo tudi analizirali obroke v preteklem mesecu, povedali, kaj je bilo dobro in kaj je potrebno še izboljšati. Trudili smo se, da so dobili otroci čim bolj pester izbor živil in jedi in da je bil jedilnik sestavljen tako, da se jedi v mesecu ne ponavljajo, čeprav vsi otroci ne jedo vse hrane. V šolskem letu 2012/2013 smo izvajali tudi tri različne dietne jedilnike. Vse diete ostajajo še v prihodnjem šolskem letu.

V šolskem letu 2012/2013 smo imeli dva redna pregleda sanitarne inšpekcije ter en pregled zdravstvene inšpekcije.

Zdravstvena inšpektorica je opravila inšpekcijski pregled v mesecu marcu 2013 in ni ugotovila nepravilnosti.

Sanitarna inšpektorica gospa Lidija Počivavšek je v šolskem letu 2012/2013 opravila dva zdravstveno higienska pregleda. V skladu s pogodbo je pregledala HACCP dokumentacijo. Opravila je tudi pregled vzorcev in brise delovnih površin ter jedilne posode. Pri inšpekcijskem nadzoru v mesecu oktobru 2012 je ugotovila, da vzorec solate ni ustrezal vsem normativom. Najverjetnejši razlog za to je bila pomanjkljiva higiena pri pripravi solate. Problem smo rešili z uporabo posebnih posod za čiščenje solate. Pri inšpekcijskem nadzoru v mesecu marcu 2013 ni ugotovila nepravilnosti.

Kot sistem notranjega nadzora uporabljamo sistem HACCP.

(26)

3. 13 Šole v naravi, plavalno opismenjevanje

V šolskem letu 2012/13 smo realizirali šole v naravi za učence vseh razredov, tokrat tretje leto za učence 3. razreda (plavalno opismenjevanje) ter že četrto leto 3- dnevno šolo v naravi za učence 1. in 2. razrede.

RAZRED KRAJ TERMIN VSEBINA PEDAGOŠKI

VODJA

1. Kočevje,

CŠOD Jurček 8. – 10.5.

2013 Dnevi dejavnosti Barbara Skopec Černigoj 2. Medvedje Brdo

CŠOD Medved 9. – 11.1.

2013 Dnevi dejavnosti Marinka Šivec

4. Kostel

CŠOD Fara 5. – 9. 11.

2012 Teden dejavnosti Dajana Jovanovič

5.

Mladinsko zdravilišče in

letovišče Debeli rtič

20. – 24.5.

2013 Letna šola v naravi

(plavanje) Alma

Leskovic Grošelj

6. Kope (Pohorje)

Hotel Luka 14. – 18.1

2013 Zimska šola v naravi

(smučanje) Simon Lukan

7. Zreče

CŠOD Gorenje 19.11.-

23.11. 2012 Teden dejavnosti Edita Gradišar 8. Stari trg ob Kolpi

CŠOD Radenci 12.11.-

16.11. 2012 Teden dejavnosti Tina Vahčič 9. Kranjska Gora,

Porentov dom 11.9.- 14.9.

2012 Šola za življenje Darjan Geohelli Vse šole v naravi so se odvijale po vnaprej zastavljenem programu. Šole v naravi se udeležuje zelo velik odstotek naših učencev, finančno precej prispevata MŠZŠ (za šolo plavanja) ter Občina Borovnica (šola plavanja, šola smučanja in šola za življenje).

ŠOLA V NARAVI za 1. razred

Šole v naravi se je v terminu od 8. maja do 10. maja 2013 udeležilo 40 od 46 prvošolcev. Spremljale smo jih Mateja Praprotnik Lesjak, razredničarka 1. a, Barbara Skopec Černigoj, razredničarka 1. b in vodja dejavnosti, Karmen Pirnat, volonterska pripravnica in Ula Čebela, študentka 2. letnika PeF (pedagoška praksa).

Bivali smo v domu Jurček v Kočevju. V sklopu doma smo imeli na razpolago učilnico, večnamensko sobo, toaletne prostore, jedilnico in igrišče. Glavne obroke smo zaužili v domu, dopoldansko in popoldansko malico pa zunaj doma. Večina časa smo preživeli na prostem, poskrbljeno je bilo za varnost in potrebno zaščito pred soncem in klopi. Zdravstvenih težav učenci niso imeli. Vsakodnevno smo učiteljice poskrbele za tiste učence, ki jemljejo kakršnakoli zdravila (astmatiki, alergiki). Nekateri učenci so imeli zvečer domotožje, vendar smo jih uspele pomiriti. Učenci so upoštevali pravila in dogovore, ki veljajo v domu. Učenci niso imeli stikov s starši, učiteljice pa smo vsak dan ob določeni uri bile dosegljive na telefon.

(27)

Pedagoška ekipa je bila usklajena. Dežurstva v domu so bila opravljena vestno in nemoteno.

Vse aktivnosti, ki smo jih učiteljice načrtovale, smo v domu Jurček s pomočjo tamkajšnjih pedagogov izvedli. Izvedene dejavnosti: pohodništvo in izletništvo, lokostrelstvo, vožnja s kanuji, življenje v kraški jami in v gozdu, plesne igre, Male sive celice, socialne igre za majhne in velike, športne in štafetne igre. Vse dejavnosti so bile kvalitetno izvedene.

ŠOLA V NARAVI za 2. razred

V CŠOD-ju Medved so bili učenci 2. a in 2. b razreda, razredničarki Marinka Šivec in Slavka Suhadolnik ter spremljevalka na avtobusu Sabina Ferbežar. Vodja dejavnosti je bila Marinka Šivec.

V treh dneh smo izvedli vse načrtovane dejavnosti (športni, naravoslovni in tehniški dan). Program v CŠOD- ju je bil skrbno načrtovan in voden. Tudi učiteljici sva sodelovali pri vseh dejavnostih, spremljali učence in jim pomagali. Opravljali sva tudi nočno dežurstvo od 22. do 6. Ure zjutraj. Učenci so bili pri dejavnostih aktivni in zadovoljni. Skupina je bila vodljiva, motivirana za delo in uspešna. Vse dejavnosti so se prepletale z učnim programom v letnem delovnem načrtu za 2. razred. Zanimive so bile tudi večerne animacije (predstavitev sob, plesni večer). Pohvalila bi vse učitelje, ki so vodili dejavnosti Otroci so bil tako pri vodenih dejavnostih kot pri večernih animacijah sproščeni in aktivni. Dejavnosti, ki so se dogajale zunaj doma pa so bile naslednje: plezanje na plezalni steni, pohod, lokostrelstvo, športne igre na igrišču, ogled kmetije, ogled življenjskih okolij v bližnji okolici, gozdna učna pot.

Tabora se je udeležilo 35 učencev od 39.

ŠOLA V NARAVI za 4. razred

V CŠOD-ju Fara so bili učenci 4. a in 4. b razreda in razredničarki Deša Stojanovič ter Dajana Jovanovič, in sicer od 5. 11. do 9. 11. 2012.

V tednu dni smo izvedli vse načrtovane dejavnosti (dva športna dneva, kulturni, naravoslovni in tehniški dan). Program v CŠOD- ju je bil skrbno načrtovan, kakovosten, dinamičen in raznolik.

Učenci so bili nad pestrostjo programa in izvedbo zadovoljni. Skupina je bila vodljiva, motivirana za delo in uspešna. Vse dejavnosti so se prepletale z učnim programom v letnem delovnem načrtu za 4. razred. Učenci so spoznavali stvari na konkreten, neposreden način na terenu in se učili na podlagi izkušenj in opazovanj. Zanimive in posrečene so bile jutranje in večerne animacije. Pohvalila bi vse učitelje, ki so vodili jutranjo in večerno animacijo ter tedenski program (Julijo, Marjana in Damirja ter Majo). Otroci so bili ves teden sproščeni, veseli, zabavni. Imeli so udobne sobe, učitelje s posluhom za delo in zelo dobro ter naravno pripravljeno hrano.

Dejavnosti, ki smo jih izvajali izven prostorov CŠOD-ja, so bile otrokom še posebej zanimive (potok Prifarski jarak, nočni pohod, obisk ekološke kmetije in vasi Fara).

Izpeljali smo tudi orientacijski pohod in tek, spoznali lokostrelstvo, plezali po steni in ustvarjali iz gline. Zdravstvenih in vzgojnih težav med bivanjem nismo imeli.

Tabora se je udeležilo 35 otrok. Manjkala je ena učenka. Pedagoški in organizacijski vodja tabora je bila Dajana Jovanovič.

(28)

ŠOLA V NARAVI za 5. razred

V mesecu maju smo od 20. 5. 2013 – 24. 5. 2013 s petim razredom na Debelemu Rtiču izvedli letno šolo v naravi. Plavalne šole se je udeležilo vseh 27 otrok. Vodja dejavnosti je bila Alma Leskovic Grošelj. Pred odhodom smo se učitelji dogovorili o poteku tedna, ki je bil pred nami, o programu plavalnega in pedagoškega dela, ter si razdelili dežurstva in ostale naloge. Učenci so bili glede na preizkus plavanja, razdeljeni na 3 skupine s plavalnimi učitelji: Blaž Vrhovnik, Zala Rupnik, Klemen Žerjav. Plavanje je potekalo v dopoldanskem in popoldanskem času v hotelu Arija.

Učenci so dosegli dobre rezultate in večinoma so dosegli cilje. Ostali del ŠVN so obsegale različne delavnice, razgovori o vodi, življenju ob morju in v njem, pisanje razglednic, predvidene delavnice, ogled zeliščnega parka Debeli rtič . Z ladjo smo se tudi peljali do Pirana, se sprehodili po Tarttinijevem trgu, obiskali piranski Akvarij.

Dvakrat smo izvedli tudi vožnjo s kanuji po morju, kjer so vsi učenci zelo uživali.

Izvedli smo pet dni dejavnosti: 1 ŠD, 2 TD, 1 KD, 1 ND. V torek, 21. 5. 2013, so nas tudi snemali za TV oddajo INFODROM TV Slovenija, prvi program. Snemanje je potekalo celo popoldne in se zavleklo še v večer. Takrat smo tudi praznovali rojstni dan enega učenca in pojedli zelo dobro rojstnodnevno torto. Večerne animacije so zajemale športne igre, animacijo s plesom in glasbo, večerni pohod na bližnji hrib.

Družili smo se tudi z OŠ Janka Kersnika iz Lukovice, ki je v istem terminu tudi imela ŠVN. Plavalna šola v naravi je prvič potekalo na Debelemu Rtiču. Morje ima svoj čar in je vsekakor dobrodošla sprememba, saj kar dva učenca iz mojega razreda še nikoli nista videla morja, zato je bilo navdušenje nepopisno. V zavetju skrbno negovanega mediteranskega parka, med vinogradi in neokrnjenim koščkom obale smo bili nameščeni v mladinskem domu Flora, kjer so sobe s 14 ležišči. V domu Flora je večnamenski prostor, kjer so učenci pomalicali, se družili in kjer bi se lahko ob slučaju slabega vremena izvajale delavnice. Restavracija je minuto hoje stran. Nudila je samopostrežne zajtrke. Kosila in večerje so bila vnaprej znana. Imeli smo tudi dopoldansko in popoldansko malico, poleg tega še prigrizke, ki smo jih pripeljali s seboj. Na voljo nam je bila tudi voda, v katero smo na željo dodajali sadne sokove in sirupe, cedevito. Osebje Debelega Rtiča je zelo prijazno, pripravljeno poslušati in tudi ustreči. Vsem se zahvaljujemo za pomoč. Zahvaljujem se tudi našim plavalnim učiteljem. Skupina je bila zelo živahna in številčna, a ob pomoči plavalnih učiteljev je teden minil brez zapletov in težav.

ŠOLA V NARAVI za 6. razred

V šolskem letu 2012/2013 je bila med 14. in 18. januarjem 2013, v organizaciji šole, realizirana zimska šola v naravi na Kopah v hotelu Luka. Udeležilo se je je 24 od skupno 28 učencev iz 6. a in b razreda. Spremljali smo jih razrednik 6. b in vodja dejavnosti, Simon Lukan, učitelja športne vzgoje Klemen Stojanović in Zala Rupnik ter zunanji sodelavec Klemen Žerjav - učitelj smučanja. 7. 11. 2012 je bil roditeljski sestanek, na katerem sem starše seznanil z organizacijo, časovno izvedbo in finančno konstrukcijo šole v naravi. Staršem sem izročil tudi brošuro z vsemi informacijami.

Staršem sem predstavil vsebinski načrt šole v naravi. Seveda je bilo v ospredju smučanje in spremljevalne športne dejavnosti, poleg tega pa smo učence zaposlili tudi s pisanjem dnevnika, poukom o Pohorju in o kamninah, z družabnimi igrami, plesom, tekmovanjem za naj pospravljeno sobo, itd.

(29)

Po vrnitvi je bil 28. januarja sklican roditeljski sestanek, na katerem smo skupaj s starši analizirali šolo v naravi. Ugotovili smo, da je bila zimska šola v naravi uspešno izvedena, nismo imeli večjih poškodb in bolezni, otroci so napredovali v znanju smučanja ter so nasploh uživali v pozitivni klimi, dobri hrani in nastanitvi.

ŠOLA V NARAVI za 7. razred

V šolskem letu 2012/2013 je bila v sodelovanju s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti izvedena šola v naravi za sedmošolce. Udeležilo se jo je 42 učencev iz 7. a in 7. b razreda. Učence sva spremljali učiteljici Miriam Svete kot razredničarka 7. a razreda in Edita Gradišar kot razredničarka 7. b razreda in vodja šole v naravi. Šola v naravi je potekala od 19. do 23. novembra 2012 v CŠOD Gorenje pri Zrečah. Vodja šole v naravi sem skupaj z učitelji na predmetni stopnji pripravila prioritetni izbor učnih vsebin in ciljev za 7. razred s poudarkom na naravoslovju, družboslovju in športni vzgoji.

Vsebinski načrt šole v naravi:

PREDMET TEMATSKI SKLOPI

NARAVOSLOVJE

 Uporabne rastline

 Zdravilne rastline

 Življenjska pestrost

 Vode na Pohorju

 Gozd na Pohorju

DRUŽBOSLOVJE

 Geografska in topografska orientacija

 Pohorska vas

 Skomarska hiša

 Ošlakova – Švabova kovačija

ŠPORTNA VZGOJA

 Športno plezanje

 Lokostrelstvo

 Pohodništvo

 Preživetje v naravi (bivaki in ognjišča)

Realizirali smo en naravoslovni, en kulturni in dva športna dneva. Težav z disciplino ni bilo. Manjše nevšečnosti smo odpravljali sproti. Hrane je bilo količinsko dovolj in tudi kvaliteta je bila več kot ustrezna. Prvi dan je imel en učenec resne težave z bruhanjem, ki se je zavleklo v noč in v naslednje dopoldne, zato so se starši odločili in ga odpeljali domov še pred kosilom.

Drugi dan so klicali starši dveh učencev in povedali za smrt v družini. Po oba učenca so prišli še isti dan po kosilu. Prav tako smo drugi dan šole v naravi poskrbeli za ustrezno zdravstveno oskrbo dveh učencev. Učitelji spremljevalci smo bili z izvedbenim programom in učnim procesom v celoti zadovoljni, prav tako z organizacijo, prostorom in prehrano.

Vtisi in fotografije so objavljeni na spletni strani šole v obliki Spletnega glasila.

ŠOLA V NARAVI za 8. razred

V tednu od 12. 11. 2012 do 16. 11. 2012 smo se z 8. razredi udeležili šole v naravi v CŠOD Radenci v Starem trgu ob Kolpi. Izpeljali smo 2 športna, 2 naravoslovna in 1 tehniški dan. V okviru športnih dni smo imeli pohod na Radensko steno in plezanje z lokostrelstvom. Naravoslovna dneva sta bila namenjena spoznavanju zdravilnih rastlin ter življenja ob in v Kolpi, ogledali pa smo si tudi vodno kraško jamo, Kavkno

(30)

jamo. Tehniški dan je bil namenjen izdelavi belokranjskih pisanic in peki pogače. Za usmerjen prosti čas so poskrbeli tamkajšnji učitelji. Otroci so igrali razne športne igre, večerna animacija pa je bila namenjena sprostitvi in zabavi. Šole v naravi so se udeležili vsi učenci 8. a in 8. b razreda. Vse aktivnosti so bile izpeljane po planu.

Otroci so bili zelo motivirani, disciplinirani in delavni. Pohvalili so jih tamkajšnji zaposleni pedagoški in tehnični delavci doma. Vodja dejavnosti je bila učiteljica Tina Vahčič.

ŠOLA V NARAVI za 9. razred

Šolo v naravi smo izvedli v tednu od 11. do 15. septembra 2013 v Kranjski Gori, vodja dejavnosti je bil Darjan Geohelli. Prisotni so bili vsi prijavljeni učenci, razen enega učenca, ki je zaradi športnih obveznosti ostal doma, ter predvideni spremljevalci.

Prvi dan nas je pot vodila po Gorenjski. Obiskali smo Gorenjski muzej v Kranju, Prešernov gaj, Vrbo, Doslovče in Breznico, nato pa prispeli v Kranjsko Goro.

Naslednje jutro smo se podali na Martuljške slapove in izvedli še geografsko – orientacijsko delavnico. Popoldan smo uspešno izvedli interaktivno in filmsko delavnico, v katero smo vključili vso generacijo. Učenci so uživali v kreiranju filmske zgodbe, ki je letos posneta v notranjosti depandanse Nika. Sledila je okrogla miza pod vodstvom Erika Vidmarja, ki nas je poleg strokovnosti še vse do solz nasmejal.

Večer smo zaključili v vedrem vzdušju plesa, petja in ogledu filma. V četrtek smo po zajtrku izvedli tri delavnice in se po kosilu odpravili na orientacijski tek. Po večerji smo organizirali družabni večer z dvema točkama: podelitev nagrad najboljšim na orientacijskem teku ter premierno projekcijo filma, ki ga je posnela filmska delavnica.

Večer nam je fantastično uspel.

Zadnji dan smo obiskali podružnico Mauthausna na Podljubelju ter se sprehodili po prekrasni Dovžanovi soteski.

3. 14 Zaključne ekskurzije za učence

Organiziramo jih za vse učence razredne in predmetne stopnje. V šolskem letu 2012/13 so si naši učenci na zaključnih ekskurzijah ogledali:

1. razred ………. Grad Turjak 2. razred ………. Ljubljana 3. razred ………. Ljubljana 4. razred ………..Ljubljana

5. razred ……….Postojnska jama, Predjamski grad

6. razred ……….Razkrižje, Moravske toplice, kopanje Treme 3000 7. razred ………..Trst, Koper

8. razred ………..Rogatec, Olimje, Podčetrtek 9. razred ………..Gardaland

Zaključne ekskurzije na predmetni stopnji organiziramo tako, da je dopoldan namenjen ogledom, ob 13. uri kosilo, nato pa rekreacija (plavanje).

Pri zaključni ekskurziji (ker imamo vključenih več vstopnin, bazen in kosilo) zmanjšamo dejanski znesek ekskurzija za prispevek s strani MŠZŠ, s čimer seznanimo starše na obvestilu o dejavnosti.

(31)

3. 15 Bralna značka in bralni projekti 3. 15. 1 Cankarjeva bralna značka

Bralna značka je oblika dejavnosti, pri kateri učenci razvijajo recepcijske sposobnosti (identificirajo se s književno osebo, ločijo glavne in stranske književne osebe, doživljajo in prepoznavajo književno perspektivo, spoznavajo književne zvrsti in vrste).

V šolskem l. 2012/2013 je za bralno značko bralo 214 učencev, kar pomeni 67,5%

vseh učencev. Število bralcev se zmanjšuje zlasti na predmetni stopnji.

Število bralcev po razredih:

Razred Število

bralcev Odstotek

1. 43 93%

2. 38 97%

3. 29 78%

4. 27 75%

5. 27 100%

6. 12 43%

7. 19 46%

8. 10 27%

9. 6 23%

Učenci so bili za trud nagrajeni:

Razred Nagrada

1. mapa in priznanje

2. priznanje

3. priznanje

4. mapa in priznanje

5. priznanje

6. priznanje

7. mapa in priznanje

8. priznanje

9. priznanje za zlatega bralca in knjiga

Društvo Bralna značka Slovenije- ZPMS je pripravilo projekt Zlati bralec. Vsak učenec je prejel knjigo Saše Vergi Naročje kamenčkov in spominsko priznanje. ZPMS se najlepše zahvaljujemo za podarjene knjige.

Za nakup gradiva smo porabili: 86 €.

3. 15. 2 Angleška bralna značka

Angleška bralna značka EPI Reading Badge na šoli poteka že vrsto let. Učenci morajo prebrati nekaj poenostavljenih knjig v angleščini: v 4. razredu tri, v 5. razredu štiri in od 6. do 9. razreda pet knjig, ki so prilagojene njihovemu jezikovnemu znanju. Otroci radi sodelujejo, saj so knjige večinoma zanimivo branje ter dobra jezikovna izkušnja.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

 iz referenčnih merjenj, opravljenih na pri organizatorju medlaboratorijskih preskušanj (AOX, benzen, toluen, etilbenzen, stiren, o-ksilen, m-ksilen, p-ksilen).. Za

V letu 2006 smo pridobili tudi nove projekte v okviru Evropske unije na področju 6.. okvirnega programa in iz drugih

Pomembna naloga šole je priprava učencev na nacionalno preverjanje znanja (NPZ). NPZ smo izvedli za učence 6. razredu se je preverjalo znanje pri slovenščini in

U č enci so imeli težave pri branju besedil (dve dolgi besedili), nekateri imajo slabo usvojeno branje, zato so bile narejene tudi napake. Težave so jim delali tudi izpisi iz

zaključenih izvedb bodo ob ponovitvi dopolnili in ravno toliko jih bodo ponovili brez sprememb. 7,8 % izvedb tega programa ne bodo ponovili, 1 nenačrtovano predčasno opuščeno

 Za spodbujanje zdravih prehranskih navad so se na šolah odločili izvajati projekte kot so Spoštljiv odnos do hrane, pomen uravnotežene prehrane, Zajtrk – zdrav

Največ ZŠ je poročalo o izvedbi tako NIJZ programov kot razvoju in izvedbi lastnih nalog, 6,2 % šol je poročalo o izvedli izključno lastnih nalog in 6,7 % ZŠ je v šolsko

Mojca je imela rada sneg, zato ji je bila Ina zelo všeč.. Ina ji je povedala, da ima dve sestrici po imenu Nika