OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA ENOTA VRTEC
PAPLERJEVA 5 1353 BOROVNICA
REALIZACIJA IN EVALVACIJA
1. VIZIJA NAŠEGA VRTCA
Vizija, ki jo izvajamo,je “DOBRO POČUTJE POSAMEZNIKA V NAŠEM VRTCU”. Glavni cilji so bili usmerjeni v otroka, starše in dobre medsebojne odnose v kolektivu.
Vsak otrok se razvija na svoj način in v svojem ritmu. Z lastno aktivnostjo, raziskovanjem, preizkušanjem in možnostjo izbire oblikuje svoja spoznanja, pri čemer mu le pomagamo in ga spodbujamo. Spoštujemo različnost in poskušamo biti odkriti. Zavedamo se, da je vsak otrok osebnost zase, da ima različne sposobnosti, interese, potrebe po znanju, zato pri delu to tudi upoštevamo.
Temeljna naloga vrtca je pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroka, ki temelji na skupnem cilju omogočiti optimalno vzgojo in razvoj otroka. Le s skupnim sodelovanjem, zaupanjem in visoko profesionalnostjo bomo otroke peljali varnemu, srečnemu in uspešnemu življenju naproti.
Strokovne delavke imamo korekten odnos do otrok, staršev in sodelavcev v kolektivu. Dobro počutje, optimizem, tolerantnost, strpnost in odkriti medsebojni odnosi omogočajo dobro delovno klimo. Le ta omogoča visoko motivacijo, uspešno timsko delo, večjo učinkovitost in zadovoljstvo zaposlenih, kar se zagotovo odraža tudi na zadovoljstvu otrok in staršev. Vse strokovne delavke so izrazile mnenje, da smo v tej smeri letos naredili korak naprej.
2. CILJI – IZVEDBA KURIKULA IN NALOGE VRTCA 2.1 UVOD
Vzgojno-izobraževalno delo našega vrtca temelji na Kurikulu za vrtce (1999). V njem so temeljna načela in cilji predšolske vzgoje. Oblikovani so različni programi, dejavnosti ter različni pristopi in metode.
2.2 CILJI IN NALOGE VRTCA
Cilji kurikula za vrtce in načela se prepletajo skozi vse dejavnosti, ki jih v posameznih skupinah izvajajo strokovne delavke. Prav tako se odražajo v vseh projektih, prednostnih nalogah oddelkov in vrtca. Cilji nam služijo za izvedbo posameznih vsebin in projektov. Če se tesno prepletajo med seboj, je delo bolj kakovostno, otroci so dobro umeščeni v celotno dogajanje v vrtcu, s tem so aktivnejši in bolj motivirani. Vse bolj kvalitetno je tudi timsko delo strokovnih delavk, kar se je odražalo pri celotnem utripu vrtca.
2.3 PREDNOSTNA NALOGA VRTCA
Tudi v tem šolskem letu smo se načrtno posvetili vrednotam.
SPREJEMANJE, SPOŠTOVANJE: trudili smo se, da so bili otroci dobro sprejeti v skupini, da so radi hodili v vrtec. V čim večji meri smo poskušali sprejeti otroka takega, kot je in ga voditi v smeri spoštovanja drugih.
ODGOVORNOST: delavke in delavci vrtca smo se odgovorno vedle do otrok, še posebno v smislu varnosti. Trudili smo se, da nam starši zaupajo in da smo konstruktivno sodelovali na vseh področjih. Pri porabi hrane smo pazili, da jo čim manj zavržemo. Kuhali smo,kar se da zdravo in se trudili, da je hrana tudi estetsko pripravljena.
ODPRTOST ZA SODELOVANJEIN MEDSEBOJNO ZAUPANJE, PROFESIONALNOST:
pomembno je, da si vsaka strokovna delavka pridobi zaupanje staršev, sodelavcev in otrok.
Če s starši navežemo pristne donose, poteka dobra medsebojna komunikacija, ki temelji na
spoštovanju vseh. V letošnjem letu se je tudi v kolektivu pretakala pozitivna energija. Vse kratke stike smo reševali z odkrito in pošteno medsebojno komunikacijo.
2. 4 PREDNOSTNA NALOGA ODDELKOV
Vzgojiteljica Naloga
BREDA BREŠKA
»Z MALIMI KORAKI DO SAMOSTOJNOSTI.«
Otroke sva skozi celo leto glede na starost in spretnost otrok postopoma navajali na samostojnost. V septembru smo na novo uvajali tri deklice. Ena deklica se je zelo hitro uvedla, drugi dve pa sta rabili nekaj več časa. Otroci so se preko leta navajali na samostojnost pri mizi (samostojno jejo hrano, pijejo iz lončka). Na začetku so nekateri še uporabljali stekleničke in dude, ki smo jih preko leta postopoma ukinili.
Vsak otrok je imel svoj znak na stolu, da ga je prepoznal in pospravil za seboj. Proti koncu leta so otroci že odnašali skodelice od mize do vozička ter bili bolj samostojni pri umivanju in brisanju rok. Navajali sva jih tudi na pospravljanje in razvrščanje igrač po škatlah ter sezuvanju in pospravljanju copat v garderobi. Dovoljeno jim je bilo prinašanje ljubkovalnih igrač, ki so jih imeli pri prehodu v vrtec ter pri spanju. Začeli smo tudi z odvajanjem od plenic.
Otroci so pokazali veliko zanimanje, vendar popolnoma suhi še niso bili. Otroci radi prihajajo v vrtec in tudi na novo sprejete deklice so se dobro uvedle. Vsi otroci so prostor, vrstnike, vrtec in strokovne delavke dobro sprejeli. V atriju se radi družijo tudi z vrstniki iz drugih skupin.
MOJCA REBULA
»MALO MOJE, MALO TVOJE.«
Skozi vse leto smo posebno pozornost posvečali reševanju konfliktov med otroki, ki so se pojavljali predvsem med spontanimi dejavnosti. Sprva smo potrebovali kar nekaj časa, da smo vzpostavili pravila dnevne rutine, tekom leta so se jih otroci začeli držati. Seveda pa jih je bilo potrebno pred vsako dejavnostjo vedno znova razložiti. Preko različnih zgodbic, predstav, socialnih in tudi gibalnih iger sva se trudili otroke naučiti strpnosti pri vseh dejavnostih, posebej pa pri igri (čakanje na vrsto oz. na določeno igračo).
Poleg zgornje prednostne naloge sva otroke spodbujali k samostojnosti pri skrbi zase (samostojno hranjenje, samostojno sezuvanje in obuvanje, slačenje, umivanje in odvajanje od pleničk) in jih vseskozi seznanjali s kulturnim obnašanjem pri jedi(umirjeno hranjenje, uporaba vljudnostnih izrazov – prosim, hvala, strpnost pri čakanju na vrsto). Dva otroka v skupini imata še plenice, ostali so brez.
Spomladi smo se začeli navajati na hojo v paru in v koloni.
Potrebujejo še veliko usmerjanja in pomoči.
MARTINA FRANCELJ
»MI SE IMAMO RADI«
Otrokom sva preko celega leta ob jutranjem sprejemanju otrok, ob igrah, pri počitku – na splošno preko celega dneva posvečali pozornost in dajali občutek, da jih imava radi in s tem spodbujali vse otroke, da se imajo med seboj radi. Ob konfliktih sva jih usmerjali v vrednoto imeti rad in reševanju medsebojnih konfliktov. Ob tem so spoznavali, da vsi pripadamo družbi in smo pomembni.
TINA MAZI
»POSLUŠAM, POČAKAM IN DELIM S PRIJATELJI.«
Skozi celo leto sva dajali poudarek na prijateljstvu in medsebojnem sodelovanju, saj so otroci počasi prehajali iz individualne igre v skupno oz. skupinsko igro. Med njimi se je nemalokrat vnel prepir, zato sva morali posredovati in spodbujali sva jih k sodelovanju, deljenju igrač, izražanju čustev, navajali sva jih, da znajo počakati, da posodijo stvari, da jih ne vzamejo na silo in da na konstruktiven način izrazijo svoje potrebe in želje.
Zato sva spomladi podale tematiko Moje tvoje najino, skozi katero sva otroke navajali, da delijo svoje igrače, ki so jih prinesli od doma in da se ob tem niso počutili slabo, ampak zadovoljno. Nekateri so bili prav ponosni, da so lahko drugim posodili svojo igračo, v zameno pa so tudi oni dobili druge igrače za svojo igro.
PIA JANJA KRANJEZ
Že samo ime »VESELI VLAK« pove, da smo skupina, ki smo med seboj povezani in se trudimo, da bi v našem oddelku bilo veselo. Otroci se med seboj sprejemajo, si pomagajo, se pogrešajo v času odsotnosti. Skupino devetnajstih
»vagončkov« z različno »vsebino« sva »vlekli« v nova znanja, izkušnje in graditev medsebojnih vezi obe s pomočnico.
Mojca se je hitro vživela v naš oddelek - s svojimi dolgoletnimi izkušnjami na vseh področjih, samostojnostjo in prilagodljivostjo, pa tudi z rahločutnostjo in skrbnostjo do otrok, ki so tako različni. Sama otroke že poznam od prvega dne vstopa v vrtec in veselim se novih izzivov z njimi. Letos smo uspešno začeli izvajati jutranje kroge, v katerih smo se igrali interaktivne igre, igre medsebojne pozornosti, igre za razvijanje sodelovanja, krepitev prijateljstva. Izvajali smo več plesnih, gibalnih iger, v katerih so otroci sodelovali v parih. V prakso sva uvajali tudi dejavnosti s področja brain-gyma, ki so bile prijetna in koristna popestritev za vse nas. Uvajali sva jih tudi v družabne igre, pri katerih je potrebno upoštevanje pravil, vztrajanje, učenje štetja, barv, upoštevanje vrstnega reda…Potrebno bo še mnogo treninga, posebno zato, ker otroci v domačem okolju niso navajeni enakih pravil. Naše prijateljstvo in povezanost smo pomembno krepili še s praznovanjem otroških rojstnih dni in v oblikah sodelovanja s starši. Kljub temu da so v oddelku otroci, ki so na zelo različni
stopnji psihofizičnega razvoja, iz različnih socialnih okolij, nacionalne pripadnosti, celo druge rase, se imamo radi in se med seboj spoštujemo in smo kot ena velika družina.
MATEJA MILOSAVLJEVIĆ
»NAUČIMO SE POSLUŠATI PRIJATELJE IN JIH UPOŠTEVATI«
Preko celega leta sva otroke navajali na kulturni dialog. V vsakodnevnem jutranjem krogu je vsak dobil možnost, da je pripovedoval o svojih doživljajih, ostali so mu prisluhnili.
Sprva so imeli otroci s potrpežljivostjo veliko težav, skakali so drugim v besede in jih prekinjali. Z različnimi spodbudami so se navadili, da pustijo prijatelju, da konča svojo pripoved.
Tudi pri igri so se učili, sprva z najinim posredovanjem, potem pa čedalje bolj samostojno, reševanja konfliktov s pogovorom, dogovarjanjem in upoštevanjem želja prijateljev.
SONJA ROŽMANC
»RAZVIJAMO SVOJO USTVARJALNOST IN SPOŠTUJEMO DELO DRUGIH.«
V začetku šolskega leta je bilo kar nekaj otrok, ki so likovne dejavnosti odklanjali ali se jim izogibali. Nekateri so imeli tudi težave z držo pisal, kratkotrajno koncentracijo in pravzaprav jih je bilo težko motivirati za ustvarjalno delo. Počasi in vztrajno, vsakodnevno likovno dejavnost smo izvajale prav zato, da so otroci začeli ustvarjati in vedno bolj so bili ponosni na svoj napredek – opazili so ga! Tudi mimogrede narisane risbice smo si ogledali, pohvalili ustvarjalca, risbo spravili v prozorno mapo ali obesili na razstavo. Tako so otroci dobili občutek, da njihovo ustvarjanje, delo cenimo in otroci so sčasoma sami hodili po liste, si izbirali barvice, flomastre in svoje risbe nosili tudi domov. Prave likovne dejavnosti – izdelke – smo razstavili na našem razstavnem prostoru, kjer so jih videli tudi starši in drugi.
JANA SEDEJ
»PALČKI GRADIMO PRIJATELJSTVO«
Za realizacijo cilja so bile v ospredju dejavnosti, kjer so morali otroci med seboj sodelovati, se drug drugemu prilagajati in se v vseh pogledih ves čas učiti vrednote prijateljstva v svojem vsakdanjiku. To so igre, rajali plesi, petje pesmic, gibalne igre, ki vključujejo razvoj na kognitivnem, motoričnem, čustvenem, socialnem področju.
Ob koncu leta ugotavljava, da sva otrokom prednostno nalogo vpletli v prav vsa področja kurikula in jo tudi ves čas izpostavljali, da so otroci ves čas utrjevali in nadgrajevali zastavljene cilje.
POLONCA GABRIEL »JAZ SEM TAK, TI SI DRUGAČEN«
Otroci v skupini Bibe so se med seboj že poznali, saj so prišli iz iste skupine. Kljub temu smo se še naprej spoznavali med
seboj, spoznavali družinske člane, navade ... Različna vedenja, družinske navade in korelacije v družini pa smo spoznavali tudi preko zgodb z različnimi vsebinami. Otroci so spoznavali življenje in rutino v vrtcu, prevzemali določena samostojna opravila in odgovornosti. Pri tem sva se s pomočnico trudili, da se je prav vsak posameznik počutil varnega in sprejetega.
Zaradi manjšega normativa v skupini sva lahko poudarek namenili individualnemu stiku z otrokom – vsakodnevni kratki pogovori, skozi katere sva se skušali približati otroku, ga pobližje spoznati, mu omogočiti igre, ki jih ima rad ali pa se z njim igrati v manjših skupinah otrok. Skupaj smo razmišljali, se pogovarjali, učili poslušati drug drugega in se tako bolje spoznali.
Ker so otroci napredovali tudi v komunikaciji, sva jih
spodbujali, da so določene zaplete pri igrah poskušali reševati sami in s tem še bolj razvijali komunikacijske spretnosti dogovora, reševanja problemov ter vključevanja v določene igre.
ROMANA POVIRK-MATAS
»OD JOKA DO SMEHA«
Obe sva se zelo trudili, da bi se otroci počutili varne in sprejete. Menim, da se je to opazilo tudi pri zelo hitri premostitvi ločitve od staršev. Nekaj otrok je sicer imelo manjše težave, ki pa niso bile povezane z vrtcem, temveč z dogajanji v družinah.
V skupini je bilo zelo malo joka in veliko smeha. Že zelo kmalu smo plesali ringa raja in si delili igrače.
Menim, da sva zastavljeno nalogo dosegli.
JOŽICA KENIG
»GRADIMO MOZAIK POZITIVNE PODOBE OTROK«
Težave sva reševali na pozitiven način, izpostavljali sva pozitivne lastnosti otrok in omogočali, da so se izkazali na področjih, kjer so bili uspešni. Posameznikom sva omogočali, da so premagovali strah pred drugim okoljem. Bodrenje, neopazno potiskanje otroka k izvrševanju naloge oz.
dela,pohvala posameznikov, predvsem pa cenjenje in upoštevanje truda otrok, so povzročili rast pozitivne podobe in razcvet posameznikov. V nalogo sva vključili tudi starše.
Skupaj nam je uspelo.
TAMINA JUVAN
»MI SE IMAMO RADI«
Sprejeti prijatelje in vzgojiteljice v svoji skupini in se
družiti pri igri; spoznati in sprejeti prijatelje in vzgojiteljice iz sosednje skupine; deliti igrače.
Prednostno nalogo smo v glavnem uspešno izvajali. Letos je uvajanje potekalo skoraj ves čas bivanja na Bregu. Vsak mesec so se nam na novo pridružili otroci, zato je uvajanje
potekalo veliko dlje časa, kot to traja običajno. Nekateri otroci so imeli že težave s sprejemanjem novih otrok v našo skupino. Dolgo je tudi trajalo, da so prejeli prijatelje in vzgojiteljici iz sosednje skupine.
3.1 COMENIUS
Koordinatorica projekta: Tina Mazi
Skozi celo šolsko leto smo izvajali posamezne vsebine projekta z naslovom ACT-FACT (Active citizenship trough fairy content tales – Aktivno državljanstvo skozi pravljice) in zapisana poročila obesili na oglasno desko Comeniusa na treh vhodih vrtca.
Izvajali smo različne slovenske rajalne igre in plese (Bela lilija, Sredi kroga, Ringa raja, Biba buba baja in druge) ter druge plese (ples Janko in Metka), peli slovenske ljudske pesmice za otroke (Lisička je prav zvita zver, Čuk se je oženil….).
Brali smo različne verzije pravljic in se ob njih pogovarjali o značajih oseb iz pravljic, primerjali različne zaplete in razplete, kritično presodili dejanja glavnih junakov… Poslušali ter poglobljeno smo obdelali naslednje pravljice: Bobek in barčica, Peter in volk, Rdeča kapica, Janko in Metka, Kdo je Vidku napravil srajčico, Pod medvedovim dežnikom, Razbita buča, Kdo živi v tej hišico ter na to tematiko tudi ustvarjali in organizirali različne dejavnosti.
Strokovne delavke smo v povezavi s temi pravljicami izvedle tudi dramske in lutkovne predstave za otroke. Prav tako so otroci na uprizarjali pravljice skozi dramsko igro.
Otroci so si skupaj s strokovnimi delavkami ogledali tudi predstavi Janko in Metka ter Peter in volk v CD Ljubljana.
V decembru smo izdelovali koledarje, nekatere smo opremili s fotografijami dejavnosti, druge pa so otroci izdelali z različnimi likovnimi tehnikami.
Za potujočo škatlo smo izdelali tudi nekaj otroških izdelkov, ki smo jih v prednovoletnem času poslali državam partnericam.
Konec maja so se tri naše strokovne delavke podale na zaključno srečanje v Romunijo, kjer so spoznale njihov šolski sistem, obiskale vrtec v Suceavi ter vrtec Vatra Dornei. Obiskale so tudi nekaj tamkajšnjih znamenitosti ter sodelovale na skupnem zaključnem evalvacijskem sestanku.
Mednarodni projekt Comenius se je z letošnjim šolskim letom za naš zavod zaključil.
Trenutno se nismo odločili za podaljšanje projekta, morda čez kako leto ali dve.
Projekt nam je prinesel veliko novih poznanstev, obisk partnerjev v našem kraju, obiske naših strokovnih delavcev in starejših učencev osnovne šole v tujini, za vse učence in vrtčevske otroke pa senzibilnost za drugačnost ter različnost in poznavanje dežel partneric ter njihovih običajev.
3.2 SVET GIBANJA
Koordinatorica projekta: Pia Janja Kranjez
Znanja, ki smo jih strokovne delavke pridobile v večletnem aktivnem članstvu v tem projektu, smo tudi letos uspešno podajale svojim gojencem, sodelavkam (kolegialna hospitacija, skupne dejavnosti), pa tudi staršem. Cilje s področja gibanja smo izvajale v sledečih oblikah: vadbena ura, aktivni sprehod, gibalni odmor, gibalne minutke.
3. PROJEKTI
Pogostost, trajanje in vsebine je vsaka strokovna delavka prilagodila starostni stopnji in potrebam otrok. Starejše skupine so izvajale bolj kompleksne dejavnosti, v oddelkih z mlajšimi otroki pa je bil večji poudarek na razvoju naravnih oblik gibanja, izvajanju ljudskih rajalnih iger, učenja enostavnejših plesnih koreografij, spoznavanju športnih rekvizitov.
Večina je za gibalne dejavnosti obiskovala dvorano nad vrtcem, posluževali smo se garderob, hodnikov, zunanjih površin, skupina Žogice pa dvakrat tedensko telovadnico TVD Partizan, kar se je izkazalo za primer dobre prakse.
S podprojektom »Učimo za življenje« smo angažirali tudi starše. Nekatere dejavnosti so izvajali starši sami z otroki v danem časovnem terminu, druge pa smo izvedli skupaj v dopoldanskem ali popoldanskem času. Odziv staršev je bil velik, čeprav za marsikoga od staršev precej obremenjujoč. Ker se je udeležba v dejavnostih beležila, se je pojavljal problem, kaj narediti z otroki, ki so bili večkrat zdravstveno ali drugače odsotni.
Beležili smo sodelovanje v sledečih dejavnostih:
- evropski teden mobilnosti (hoja, pohodi, izleti dopoldan) 17.–23. 9.2012, - svetovni dan hoje (aktivni sprehod s starši, piknik) v oktobru 2012,
- dan brez TV in računalnika (otroci in starši doma, razstava izdelkov) 21.-25.1. 2013, - svetovni dan zdravja (zdrav življenjski slog, delavnice dopoldan) 9. 4. 2013,
- svetovni dan družine (gumbkov kros/pohod treh generacij popoldan) 15. 5. 2013.
Na svetovni dan športa, 31. 5.2013, smo projekt zaključili v obliki gibalnih delavnic in podelitvijo potrdil in medalj za sodelovanje. Od vseh dejavnosti, ki so bile izvajane v tem letu, predlagam, da ohranimo dve: JESENSKI AKTIVNI POHOD S PIKNIKOM ter pomladanski GUMBKOV KROS TREH GENERACIJ.
V letošnjem šolskem letu smo začeli izvajati tudi naloge iz gibalnega projekta MALI SONČEK.
Projekt je namenjen otrokom v starosti 2-6 let in obsega različne naloge. Ker se dejavnosti beležijo v knjižice, je smotrno, da so otroci za sodelovanje dovolj psihosocialno zreli.
Predlagam sodelovanje otrok od 3-4 let naprej. Mlajšim otrokom pa omogočimo čim več pestrega gibanja, možnosti razvijanja naravnih oblik gibanja in izvajanje ciljev in nalog na področju gibanja iz kurikula za predšolske otroke.
Vse dejavnosti, ki smo jih doslej izvajali v okviru »sveta gibanja«, po novem izvajajmo in beležimo v okviru »malega sončka«.
3.3 VARNO S SONCEM
Koordinatorica projekta: Klementina Šraj
V ta program so vključeni predšolski otroci starosti od 4–6 let, strokovni delavci vrtca in njihovi starši. Namen programa je, da opozorimo otroke in njihove starše na pomen pravilne zaščite pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov.
Izvajanje programa v vrtcu se je pričelo 28. maja 2013 na dan sonca in se zaključi konec septembra.
V času največje moči sončnih žarkov otroke zadržujemo v senci in zaščitimo z obleko in pokrivalom. Omejimo izpostavljanje soncu med deseto in šestnajsto uro. Takrat je moč njegovih žarkov največja. Organiziramo aktivnosti otrok na prostem v jutranjih in poznih popoldanskih urah. Kadar se pred močnim soncem ne moremo umakniti, pokrijemo glavo s klobukom ali s čepico, lahko uporabljamo kreme za zaščito pred soncem na predelih telesa, ki jih ni mogoče zaščititi z obleko. Pred soncem zaščitimo otroke, ko se odpravljamo na izlete. Moramo biti pozorni na zaščito nosu, ušes in ustnic.
S temi ukrepi želimo prispevati k dolgoročni posledični zaustavitvi naraščanja kožne raka v Sloveniji.
3.4 OHRANIMO NAŠ PLANET
Koordinatorica projekta: Mateja Milosavljević
V okviru projekta smo celo leto skrbeli za varčno uporabo vode in elektrike ter na to navajali tudi otroke.
V sodelovanju s starši smo zbirali odpadne kartuše, tonerje, baterije in PVC zamaške. Le-te smo namenili Simonu Vogrincu za nakup proteze in društvu Vesele nogice za otroke s cerebralno paralizo, za katere jih bomo zbirali še naprej.
V vseh igralnicah smo nadaljevali z ločevanjem odpadkov.
V soboto, 23. marca 2013, je v občini potekala okoljska akcija Očistimo Slovenijo. Dan prej smo skupaj z otroki urejali in čistili okolico vrtca:
- Palčki so uredili teraso,
- Mehurčki so okoli vrtca pobirali smeti, - Žogice so pograbile vrt okoli vrtca,
- Veseli vlak in Zvezdice so pobirale smeti ob šolskem igrišču in parkirišču pred vrtcem.
Starše smo povabili na sobotno akcijo v kraju: odzvala sta se dva starša z otrokoma, te akcije sva se udeležili tudi dve strokovni delavki.
Svetovni dan Zemlje, 22. april, smo v vseh skupinah obeležili z različnimi dejavnostmi:
- brali smo zgodbice z ekološko vsebino in se ob njih pogovarjali, zakaj je potrebno in kako lahko skrbimo za našo Zemljo,
- presajali smo lončnice v igralnicah,
- v lončke in korita smo posejali ali posadili različna semena, sadike in čebulice cvetlic
- otroci drugega starostnega obdobja so si ogledali lutkovno igrico z ekološko vsebino Pobegli robot, ki nam jo je predstavil g. Branko Lipnik.
3.5 VESELI DECEMBER
Koordinatorki: Sonja Rožmanc, Nataša Gabršček
Ob načrtovanju Veselega decembra smo upoštevali izkušnje preteklih let: druženje s posameznimi oddelki, razgiban program, a tudi sproščena igra otrok.
Skupine smo se predvsem družile po starosti: oddelki 1-3 skupaj, 2–3 skupaj in še 4–6 letni otroci skupaj. Potekale so naslednje dejavnosti:
- miklavžev zajtrk - čajanka za otroke - čokoladni fondi
- peka opečenih kruhkov - peka kruha in piškotov - obisk Dedka Mraza - pozdrav zimi - novoletni ples
- izmenjava predstav: rdeča nit celega decembra - otroci posameznih skupin so se predstavili z deklamacijami, pesmimi, dramatizacijo, glasbeno pravljico... Predstave so bile zelo prisrčne in močna spodbuda za nastopajoče in gledalce, ki so ob nastopih pridobivali izkušnje in rasti...
- Več oddelkov je imelo načrtovan zimski sprehod, ki pa je v večini oddelkov odpadel (vreme, zasedenost staršev v popoldanskem času, bolezni).
- Na novoletnih delavnicah smo ustvarili veliko lepih, različnih izdelkov iz različnih materialov. Uspešno smo prodali večino izdelkov.
Decembrski program je bil res prazničen. Z otroki smo pričarali toplo, a živahno novoletno vzdušje, ki nas je pospremilo v novo koledarsko leto.