Nepremiènine, najem in poslovne storitve

Gospodarske družbe iz dejavnosti nepremiènine, najem in poslovne storitve so v letu 2002 precej izboljšale svoje poslovne rezultate, nadaljevala pa se je tudi rast njihovega deleža v vseh družbah slovenskega gospodarstva. Višji neto èisti dobièek obraèunskega obdobja je bil v glavnem rezultat izboljšanega poslovanja v osnovni dejavnosti in ugodnejših rezultatov iz financiranja.

Poslovanje v osnovni dejavnosti so izboljšali v dejavnosti holdingov, v svetovanju in oskrbi z raèunalniškimi programi, v dejavnosti prostorsko naèrtovanje, projektiranje in tehnièno svetovanje ter v dejavnosti podjetniško in poslovno svetovanje. Izboljšanje poslovnih rezultatov na ravni financiranja pa je bilo rezultat poveèanja finanènih prihodkov v dejavnosti holdingov.

41

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2001 in 2002 Nepremičnine, najem in poslovne storitve

Dejavnost poslovanje z nepremièninami, najem in poslovne storitve (podroèje dejavnosti K) sodi med hitro rastoèe dejavnosti slovenskega gospodarstva. V letu 2002 so gospodarske družbe, ki se uvršèajo v to dejavnost, ustvarile za 19.4% veè dodane vrednosti kot leto pred tem, število zaposlenih pa se je poveèalo za 2.5%.

Dejavnost je tako v dodani vrednosti vseh družb pridobila 0.4 strukturne toèke in dosegla 9.4-odstotni delež. V strukturi zaposlenosti pa se je njen delež poveèal za 0.1 strukturne toèke na 8.8%.

Na rast dodane vrednosti je vplivala nadaljnja krepitev obsega poslovanja, ugodna pa so bila tudi gibanja na strani poslovnih odhodkov. Poslovni prihodki dejavnosti K so v letu 2002 znašali 815 mrd SIT in so se v primerjavi z letom 2001 poveèali za

:

28.5%, oziroma za 181 mrd SIT³⁰. Ob nižji rasti poslovnih odhodkov (27.5%) od prihodkov je bil neto dobièek iz poslovanja za 52.3% višji in je dosegel 30.8 mrd.

Pozitivno so poslovali vsi oddelki, z izjemo poslovanja z nepremièninami (oddelek 70), ki je zabeležil neto izgubo iz poslovanja v višini 2.2 mrd SIT. Skoraj tretjino neto dobièka iz poslovanja so ustvarile družbe iz dejavnosti holdingov (podrazred 74150), sledile pa so dejavnost svetovanje in oskrba z raèunalniškimi programi (skupina 722; 22%), dejavnost prostorsko naèrtovanje, projektiranje in tehnièno svetovanje (19.1%) ter dejavnost podjetniško in poslovno svetovanje (podrazred 74140; 15.2%).

V letu 2002 so družbe dejavnosti K kot celota ustvarile tudi neto èisti dobièek obraèunskega obdobja (v letu 2001 je bila ustvarjena neto èista izguba) v višini 35.5 mrd SIT, ki je bil poleg pozitivnega poslovanja v osnovni dejavnosti tudi rezultat visokega neto dobièka iz financiranja v dejavnosti holdingov (podrazred 74150).

Ker je znaèilno, da finanèni prihodki in odhodki holdingov, pa tudi nekaterih družb iz dejavnosti podjetniško in poslovno svetovanje (podrazred 74.140) iz leta v leto precej nihajo (Kmet et al., 2001, 2002), je smiselno obe dejavnosti iz neto poslovnega rezultata izloèiti. V tem primeru je v letu 2002 neto èisti dobièek dejavnosti K znašal 9.1 mrd SIT, kar je za tretjino manj³¹ kot leta 2001. Znižanje je bilo v glavnem posledica relativno visoke neto èiste izgube gospodarskih družb v oddelku poslovanje z nepremièninami.

Sektor K zajema veliko število zelo raznolikih dejavnosti. V letu 2002 so na rezultate poslovanja najbolj vplivale dejavnosti, ki jih analiziramo v nadaljevanju, in sicer: (i) oddelek poslovanje z nepremièninami (70), ki je zabeležil po eni strani najvišjo nominalno poveèanje poslovnih prihodkov in produktivnosti dela, po drugi strani pa izredno visoko neto èisto izgubo obraèunskega obdobja, (ii) oddelek obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti (72), ki je bil najuspešnejši po veèini kazalnikov poslovanja in ga podrobneje obravnavamo v okviru analize poslovanja informacijsko - komunikacijskih dejavnosti (gl. Okvir 1), (iii) po velikosti je v sektorju K najpomembnejši oddelek druge poslovne dejavnosti (74), ki pa je

Slika 13: Struktura dodane vrednosti in dodana vrednost na zaposlenega v dejavnosti nepremiènine, najem in poslovne storitve

30 Od tega je 80 mrd SIT prispevala dejavnost holdingov (podrazred 74150), kjer so se poslovni prihodki poveèali s 27.2 mrd SIT v letu 2001 na kar 107.1 mrd SIT v letu 2002.

31 V letu 2001 so gospodarske družbe dejavnosti K kot celota ustvarile neto èisto izgubo v višini 20.3 mrd SIT, èe izvzamemo podrazreda 74140 in 74150 pa neto èisti dobièek v višini 14.2 mrd SIT.

Vir: Lastni izraèuni na osnovi podatkov AJPES.

0.0 10.0 20.0 30.0 40.0 50.0 60.0 70.0 80.0

Poslov anje z nepremièninami

Dajanje strojev in opreme brez

uprav ljal. v najem;

izposojanje izdel.

široke porabe

Obdelav a podatkov , podat.

baze in s tem pov ezane dejav .

Raziskov anje in razv oj

Druge poslov ne dejav nosti

Delež DV, v %

0 2 4 6 8 10

DV/zap, v mio SIT

2001 2002 2001 (desna os) 2002 (desna os)

43

Delovni zvezek 10/2002 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2001 in 2002 Nepremičnine, najem in poslovne storitve

zelo heterogen in se deli na 8 skupin oziroma kar 22 podrazredov SKD klasifikacije.

Posebej smo analizirali skupino prostorsko naèrtovanje, projektiranje in tehnièno svetovanje (74.2), ki je po številu zaposlenih in po dodani vrednosti najveèja, ter podrazreda dejavnost holdingov in podjetniško in poslovno svetovanje (74.140 in 74.150), ki zaradi specifiènosti poslovanja nekaterih družb zelo vplivata na veèino kazalnikov poslovanja sektorja K (gl. Tabelo 14).

Gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s poslovanjem z nepremièninami (oddelek 70), predstavljajo relativno majhen delež v dejavnosti K, vendar se njihov pomen v zadnjih letih krepi. V letu 2002 so nepremièninske družbe tako predstavljale 8.1%

vseh družb v dejavnosti K, 5.4% vseh zaposlenih, 7.6% dodane vrednosti ter 7.4%

poslovnih prihodkov. V letu 2002 se je obseg poslovanja ponovno precej okrepil.

Poslovni prihodki so se poveèali za 44.3%, in sicer najbolj v dejavnosti poslovanje z lastnimi nepremièninami (70.1) ter v dejavnosti agencij za posredništvo v prometu z nepremièninami (70.310). Ob visoki rasti poslovnih prihodkov ter le skromnem poveèanju števila zaposlenih (za 0.6%) se je produktivnost dela poveèala za 43.6%

in dosegla 27.2 mio SIT.

Kljub krepitvi obsega poslovanja pa so družbe v poslovanju z nepremièninami lani obraèunsko obdobje zakljuèile negativno. Neto èista izguba obraèunskega obdobja je znašala kar 4.9 mrd SIT in je bila rezultat negativnega poslovanja družb iz dejavnosti upravljanje z nepremièninami (70.320), ki so ustvarile 5.7 mrd SIT neto èiste izgube. Veèina izgube tega podrazreda je bila zabeležena pri poslovanju v osnovni dejavnosti. Poslovni prihodki so se nominalno sicer zvišali (za 19.6%), toda niso zadošèali za pokritje kar 24 mrd SIT poslovnih odhodkov. V primerjavi z letom 2001 so bili za skoraj 50% višji predvsem stroški storitev, ki so znašali 9.2 mrd SIT, in sicer stroški najemnin (za 97%) in drugi stroški storitev. Ob tem pa so bili v letu 2002 zabeleženi tudi izredno visoki prevrednotovalni odhodki pri neopredmetenih dolgoroènih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih (5.8 mrd SIT). To pomeni, da so družbe, ki upravljajo z nepremièninami, za osnovna sredstva, ki jih imajo v lasti ali finanènem najemu, ugotovile zmanjšanje njihove knjigovodske vrednosti. V skladu z novimi raèunovodskimi standardi pa takšno zmanjšanje pomeni izgubo zaradi oslabitve, ki se mora obvezno šteti kot prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi V tem podrazredu je bilo lani zabeleženo tudi znižanje števila zaposlenih za 2.5%. V celotnem oddelku poslovanje z nepremièninami (70) je bila zato v letu 2001 zabeležena rekordno nizka, komaj 0.6-odstotna rast zaposlenosti³².

Družbe iz dejavnosti prostorsko naèrtovanje, projektiranje in tehnièno svetovanje (skupina 742), ki je po kazalnikih velikosti najveèja v dejavnosti K³³, so v letu 2002 v povpreèju poslabšale poslovanje v osnovni dejavnosti, nižji neto dobièek pa so ustvarile tudi zunaj rednega delovanja. Neto èisti dobièek se je tako znižal s 4.5 mrd SIT v letu 2001 na le 2.5 mrd SIT v letu 2002. Neto dobièek iz poslovanja je dosegel 5.9 mrd SIT in je bil za 43.8% nižji kot leto pred tem. Ob 13.6-odstotni rasti poslovnih prihodkov so se namreè poslovni odhodki poveèali kar za 15.3%. Najvišjo rast (37.7%) so dosegli odhodki, povezani s prevrednotovanjem sredstev zaradi odpisa vrednosti osnovnih in obratnih sredstev, ki ga predvidevajo novi raèunovodski standardi. Precej so se poveèali tudi stroški blaga, materiala in storitev, tako da je bila tudi rast dodane vrednosti skromna, 7.7-odstotna. Rast

32 V obdobju 1995–2001 se je število zaposlenih v gospodarskih družbah dejavnosti poslovanje z nepremièninami (oddelek 70) poveèalo v povpreèju letno za 16%.

33 V letu 2002 so gospodarske družbe dejavnosti prostorsko naèrtovanje, projektiranje in tehnièno svetovanje pomenile v številu zaposlenih 26.3%, v številu družb 27.0% in v poslovnih prihodkih 31.8% vseh družb v dejavnosti K.

poslovnih prihodkov je bila ustvarjena predvsem od prodaje na tujih trgih, ki se je poveèala za 30%. Izvozna usmerjenost dejavnosti se je tako poveèala od 11.6% v letu 2001 na 14.1% v letu 2002.

Kljub poslabšanju poslovanja pa se je po nekajletnem upadanju³⁴ ponovno poveèala zaposlenost. Število zaposlenih v družbah, ki se ukvarjajo s prostorskim naèrtovanjem, projektiranjem in tehniènim svetovanjem, je bilo v letu 2002 višje za 6.2%. Pri tem se je najbolj, za 15.9%, poveèalo zaposlovanje v dejavnosti arhitekturno in gradbeno projektiranje (podrazred 74203), kar je verjetno na eni strani povezano s krepitvijo gradbene aktivnosti v tem letu (glej Poglavje 6), na drugi strani pa rezultat naèrtovanj novih stanovanj pred iztekom prve stanovanjske varèevalne sheme v letu 2004.

Rast zaposlenosti se je ob skromni rasti dodane vrednosti odrazila v poèasnejši rasti produktivnosti dejavnosti projektiranja, prostorskega naèrtovanja in tehniènega svetovanja. Dodana vrednost na zaposlenega se je tako poveèala le za 1.4% na 5.8 mio SIT, kar je pomenilo le še 80% povpreèja dejavnosti K (v letu 2001 97%).

V dejavnosti podjetniško in poslovno svetovanje (74.140) ter v dejavnosti holdingov (74.150) deluje veliko družb, ki se pretežno ukvarjajo s storitvami finanènega svetovanja in finanènimi naložbami. Zanje so zato znaèilni visoki finanèni prihodki in odhodki, ki obièajno iz leta v leto tudi precej nihajo, to pa moèno vpliva na poslovni izid celotne dejavnosti K.

Družbe podjetniškega in poslovnega svetovanja (podrazred 74.140) so po visoki neto èisti izgubi obraèunskega obdobja v letu 2001 (12.1 mrd SIT) v letu 2002 ustvarile neto èisti dobièek obraèunskega obdobja v višini 2.9 mrd SIT.

Izboljšanje je bilo v glavnem posledica bistveno manjše neto izgube iz financiranja (596 mio SIT v letu 2002 oz. 16.3 mrd SIT v letu 2001), nekoliko višji pa je bil tudi neto dobièek iz poslovanja, ki je znašal 4.9 mrd SIT (v letu 2001 3.1 mrd SIT).

V dejavnosti holdingov³⁵ (podrazred 74.150) je bilo v letu 2002 registriranih 142 družb, veèinoma holdingov (36 veè kot leta 2001), s skupno 543 zaposlenimi³⁶. Ustvarili so 23.5 mrd SIT neto èistega dobièka obraèunskega obdobja, kar je 66.3%

celotnega neto èistega dobièka sektorja K in 10.9% neto èistega dobièka vseh gospodarskih družb slovenskega gospodarstva. Skoraj polovico neto èistega dobièka so prispevali visoki finanèni prihodki v nekaterih holding družbah, ki se pretežno ukvarjajo s storitvami finanènega svetovanja in finanènimi naložbami. V glavnem so to družbe, ki so do preoblikovanja delovale kot PID-i in imajo znaèilnosti finanènih holdingov. Specifièno poslovanje teh finanènih holdingov moèno vpliva tudi na druge kazalnike dejavnosti K. Tako je v letu 2002 142 družb v dejavnosti holdingov razpolagalo s 743 mrd SIT sredstev, kar je 37% vseh sredstev sektorja K oz. 5.6%

sredstev vseh gospodarskih družb. Delež finanènih naložb v njihovih sredstvih pa je znašal kar 89.7% (v letu 2001 88.7%). V 57 holding družbah je bil delež finanènih naložb v sredstvih kar 100-odstoten. V celotnih prihodkih dejavnosti holdingov je bil delež finanènih prihodkov 25.9-odstoten (v letu 2001 48.4-odstoten). V letu 2002 so se v holding družbah moèno poveèali tudi prihodki od poslovanja, s tem pa se je precej poveèala tudi dodana vrednost holdingov (za 137.7%). Delež dejavnosti holdingov v strukturi dodane vrednosti sektorja K se je tako zvišal od 3.8% v letu 2001 na 7.6% v letu 2002.

34 Od leta 1996 naprej se je število družb in zaposlenih v tej skupini zniževalo (v letu 2001 za 1.8%), predvsem zaradi preregistracij družb pod druge šifre SKD.

35 Po definiciji ZGD (495. èlen) so holding podjetja družbe, ki imajo v lasti veèino deležev sicer pravno samostojnih podjetij in opravljajo predvsem dejavnost ustanavljanja, financiranja in upravljanja teh podjetij.

36 Od teh je bilo 139 zaposlenih v eni sami družbi, le 12 družb je imelo veè kot 10 zaposlenih in kar 100 družb ni imelo nobenega zaposlenega.

45

Delovni zvezek 10/2002 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2001 in 2002 Nepremičnine, najem in poslovne storitve

Okvir: Informacijsko - komunikacijske dejavnosti

Podobno kot v drugih razvitih državah, je tudi v Sloveniji sektor informacijsko - komunikacijskih tehnologij³⁷ (sektor IKT) ena najbolj propulzivnih dejavnosti gospodarstva. Po izjemno hitri rasti v zadnjih letih³⁸ so družbe, ki se ukvarjajo z informacijsko - komunikacijskimi dejavnostmi, v letu 2002 ustvarile že 8% dodane vrednosti vseh gospodarskih družb (6% celotnega prometa³⁹ in 5.6% izvoza). Nekoliko manjši kot v dodani vrednosti je njihov delež

v skupni zaposlenosti (5-odstoten), kar kaže na nadpovpreèno produktivnost dejavnosti. V letu 2002 je tako dodana vrednost na zaposlenega v sektorju IKT dosegala kar 160.3% dodane vrednosti na zaposlenega povpreène slovenske gospodarske družbe.

V strukturi sektorja IKT po ustvarjeni dodani vrednosti prevladujejo storitvene dejavnosti, po številu zaposlenih pa proizvodne dejavnosti. Storitvene dejavnosti (telekomunikacije, raèunalniške storitve, trgovina na debelo z IKT proizvodi) so v letu 2002 ustvarile približno dve tretjini dodane vrednosti, zaposlovale pa le slabo polovico vseh zaposlenih sektorja IKT. Dodana vrednost na zaposlenega je tako v storitvah IKT kar za 116% presegala povpreèje vseh gospodarskih družb (v telekomunikacijah kar za 214%), v proizvodnji IKT pa za 8%.

Za sektor informacijsko - komunikacijskih tehnologij je bilo v letih 2000 in 2001 znaèilno poslabševanje poslovnih rezultatov, v letu 2002 pa se je neto èisti dobièek obraèunskega obdobja ponovno poveèal. V primerjavi z letom 2001 je bil višji za 25%, pri tem se je najbolj, za 92%, poveèal neto dobièek iz poslovanja. Izboljšanje gospodarnosti poslovanja je bilo v letu 2002 tudi glavni dejavnik relativno visoke rasti dodane vrednosti (20-odstotna). Hkrati se je poveèala neto izguba iz financiranja, neto dobièek zunaj rednega delovanja pa se je približno ohranil na ravni predhodnega leta.

Gledano po posameznih dejavnostih sektorja IKT so se v letu 2002 neto poslovni rezultati izboljšali le v proizvodnem delu sektorja IKT. Neto èisti dobièek obraèunskega obdobja je raven iz leta 2001 presegel za 45.3%, k èemur je najveè prispevalo izboljšano poslovanje v osnovni dejavnosti, merjeno z neto dobièkom iz poslovanja, ki je bil višji za 116.2%. Pri tem so se najbolj okrepili èisti prihodki od prodaje na tujem trgu, tako da se je izvozna usmerjenost družb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo IKT, poveèala za 0.2 odstotne toèke na 56.7%.

37 Sektor IKT po metodologiji Eurostat (Statistics in Focus, Theme 4 - 22/2003) zajema naslednje dejavnosti Standardne klasifikacije dejavnosti: Proizvodnja pisarniških strojev in raèunalnikov – 300, Proizvodnja izoliranih el. kablov, žic – 313, Proizvodnja elektronk in drugih elektronskih komponent – 321, Proizvodnja RTV oddajnikov, telefonov in telegrafskih aparatov – 322, Proizvodnja RTV sprejemnikov, dodatne opreme – 323, 332 - Proizvodnja merilnih, kontrolnih, preizkuševalnih, navigacijskih in drugih instumentov in naprav, 333 - Proizvodnja opreme za industrijsko in procesno krmiljenje, Trgovina na debelo z elektriènimi gospodinjskimi in RTV napravami - 5143, Trgovina na debelo z raèunalniško opremo - 5184, Trgovina na debelo s pisalnimi stroji in opremo - 5185, Trgovina na debelo z elektronskim deli in opremo - 5186, Trgovina na debelo z drugimi stroji in napravami za industrijo - 5187, obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti - 72.

38 Zaradi metodoloških sprememb v raèunovodskih standardih podatki za leto 2002 (razen števila zaposlenih) niso primerljivi s predhodnimi leti. Primerljivi podatki so na voljo le za leto 2001, in sicer za družbe, ki so delovale v letu 2002 (in ne za vse družbe, ki so delovale v letu 2001). Upoštevaje te podatke se je v letu 2002 delež dodane vrednosti družb sektorja IKT v vseh slovenskih družbah poveèal od 7.6% v letu 2001 na 8% v letu 2002, delež v številu zaposlenih pa je ostal nespremenjen (5%).

39 Promet je merjen s èistimi prihodki od prodaje.

Slika 14: Struktura sektorja IKT po dodani vrednosti v letih 2001 in 2002

Vir: Lastni izraèuni na osnovi podatkov AJPES.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

2001 2002

Proizv odnja IKT Telekomunikacije Raèunalniške storitv e Trgov ina na debelo z IKT proizv odi

Okvir: Informacijsko - komunikacijske dejavnosti - nadaljevanje s prejšnje strani

Zasuk v poslovnih rezultatih proizvodnega dela sektorja IKT je bil v glavnem posledica izrazitega izboljšanja poslovanja v najveèji dejavnosti v proizvodnji IKT, to je v proizvodnji RTV oddajnikov, telefonskih in telegrafskih komponent (32.2), ki ustvari tretjino dodane vrednosti v proizvodnji IKT. Med veèjimi proizvodnimi dejavnostmi sektorja IKT so poslovne rezultate izboljšali tudi v proizvodnji merilnih, kontrolnih in drugih instrumentov (33.2), ter v proizvodnji elektronk in elektronskih komponent (32.1), ki skupaj ustvarita nadaljnjo polovico (48%) dodane vrednosti proizvodnega dela sektorja IKT. V proizvodnji RTV oddajnikov, telefonskih in telegrafskih komponent (32.2) se je neto dobièek iz poslovanja v letu 2002 v primerjavi z letom 2002 poveèal kar za 5.6-krat (z 0.963 mrd SIT na 5.446 mrd SIT). Èisti prihodki so se najbolj poveèali od prodaje na tujih trgih, tako da se je izvozna usmerjenost dejavnosti poveèala od 49.1% v letu 2001 na 51.6% v letu 2002. S tem se je poveèala tudi ustvarjena dodana vrednost (za 42%).

Ob 4.2-odstotni rasti zaposlenosti se je tako dodana vrednost na zaposlenega poveèala za 36% in dosegla 15,146 tisoè SIT, kar je daleè najvišja produktivnost v proizvodnih dejavnostih sektorja IKT, za 26% pa je presegala tudi dodano vrednost na zaposlenega v storitvah s podroèja IKT, ki sicer v povpreèju ustvarjajo višjo dodano vrednost na zaposlenega kot prozvodnja IKT (gl. tabelo 15).

V storitvah s podroèja IKT je bil v letu 2002 neto èisti dobièek obraèunskega obdobja nižji kot leto pred tem. Gledano po komponentah neto poslovnega rezultata, je bila v letu 2002 v primerjavi s predhodnim letom ustvarjena precej višja neto izguba iz financiranja, poslovanje v osnovni dejavnosti pa se je izboljšalo. Poslabšanje poslovnih rezultatov storitvenega dela sektorja IKT je bilo posledica visoke neto èiste izgube obraèunskega obdobja v dejavnosti telekomunikacij (64.2), ki ustvarijo približno 60% dodane vrednosti dejavnosti informacijsko-komunikacijskih storitev.

Družbe, ki se ukvarjajo z raèunalniškimi stortivami (72), in družbe iz trgovine na debelo z IKT proizvodi, ki prispevajo preostalih 40% dodane vrednosti storitev s podroèja IKT, pa so ustvarile neto èisti dobièek obraèunskega obdobja, ki se je glede na predhodno leto še poveèal.

:

47

Delovni zvezek 10/2002 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2001 in 2002 Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti

Okvir: Informacijsko - komunikacijske dejavnosti - nadaljevanje s prejšnje strani

V dejavnosti telekomunikacij (64.2) so v letu 2002 poslabšali neto poslovni rezultat obraèunskega obdobja, vendar ustvarili neto dobièek iz poslovanja ter zabeležili relativno visoko rast dodane vrednosti in produktivnosti.

Telekomunikacijske družbe so v letu 2002 ustvarile 6.3 mrd SIT neto èiste izgube obraèunskega obdobja, ki se je v primerjavi z letom prej skoraj podvojila (gl. tabelo). Glavni razlog negativnega rezultata je bila visoka razlika med finanènimi odhodki in prihodki, ki se je poveèala z 2.8 mrd SIT v letu 2001 na 10.1 mrd SIT v letu 2002. V letu 2002 so se namreè ob skoraj 50-odstotni rasti finanènih odhodkov, finanèni prihodki zmanjšali za 16.3%, in sicer zaradi zmanjšanja finanènih prihodkov iz deležev v podjetjih v skupini (za 21.3%) ter finanènih prihodkov iz kratkoroènih terjatev (za 18.7%). Precej pa se je v letu 2002 izboljšalo poslovanje telekomunikacijskih družb v osnovni dejavnosti. Po neto izgubi iz poslovanja v letu 2001 (v višini 1.2 mrd SIT) je bil v letu 2002 ustvarjen neto dobièek iz poslovanja v višini 2.4 mrd SIT. Telekomunikacijske družbe sicer veèino prihodkov od prodaje ustvarijo na domaèem trgu, v letu 2002 pa se je po veèletnem upadanju poveèal delež prihodkov, ustvarjen na tujih trgih (za 1 strutkurno toèko na 7.2%). Izboljšanje gospodarnosti poslovanja je skupaj s 5-odstotnim poveèanjem števila zaposlenih pospešilo rast dodane vrednosti, ki se je glede na leto 2001 poveèala za 22.3%. S tem se je v letu 2002 okrepil delež telekomunikacij v dodani vrednosti sektorja IKT (od 38.5% v letu 2001 na 39.1% v letu 2002). Izboljšala se je tudi produktivnost, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega, ki je dosegla 17,546 tisoè SIT (za 16.5% veè kot leta 2001).

Po izrazitem poslabšanju poslovnih rezultatov v letu 2000⁴⁰ so družbe, ki se ukvarjajo z ostalimi storitvami s podroèja IKT (raèunalniške storitve in trgovina na debelo z IKT proizvodi) v letu 2002 že drugo zapored izboljšale poslovne rezultate, poveèali sta se tudi zaposlenost ter produktivnost. IKT storitve brez telekomunikacij so v letu 2002 ustvarile 9.7 mrd SIT neto èistega dobièka obraèunskega obdobja oziroma za 36.5% veè kot v predhodnem letu. Gledano po komponentah poslovnega rezultata, se je poveèal predvsem neto dobièek iz poslovanja, manjša pa je bila tudi neto izguba na ravni financiranja. Poslovne rezultate so izboljšale tako družbe, ki se ukvarjajo z raèunalniškimi storitvami (72), kot tudi družbe iz trgovine na debelo z IKT proizvodi. Med raèunalniškimi storitvami so k boljšim poslovnim razultatom najveè prispevale družbe s podroèja svetovanja in oskrbe z raèunalniškimi programi (72.2), v okviru trgovine na debelo z IKT proizvodi pa trgovina na debelo z elektriènimi gospodinjskimi in RTV napravami (51.43) ter trgovina na debelo z raèunalniško opremo (51.84).

40 V letu 1999 se je zaradi davène reforme in negotovosti v zvezi z milenijskim hrošèem moèno poveèalo povpraševanje po ostalih IKT storitvah (trgovina na debelo z IKT proizvodi in raèunalniške storitve). Izjemno dobrim s tem povezanim poslovnim rezultatom v tem letu je v letu 2000 sledilo poslabšanje poslovanja v letu 2000.

In document Dejavnosti slovenskegagospodarstva v luči poslovanjagospodarskih družbv letih 2001 in 2002 (Strani 40-47)