Gospodarske drube, ki se ukvarjajo z dejavnostjo trgovine, popravili motornih vozil in izdelkov iroke porabe, so v letu 2002 ponovno poslovale pozitivno. V primerjavi z letom prej so se izboljali predvsem rezultati poslovanja v osnovni dejavnosti, merjeni z neto dobièkom iz poslovanja.
Gledano po dejavnostih so k rasti neto dobièka iz poslovanja najveè doprinesle drube trgovine na debelo in posrednitva, drube trgovine na drobno, zlasti nespecializirane prodajalne (veliki nakupovalni centri), pa tudi drube, ki se ukvarjajo s prodajo motornih vozil in motornih goriv. Za trgovinske drube so bila v letu 2002 ugodna tudi gibanja na podroèju zaposlenosti, produktivnosti in delovne strokovnosti. Podobno kot v predhodnih letih so se nadaljevali tudi procesi prevzemov in povezovanja trgovinskih drub.
Gospodarske drube s podroèja trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov iroke porabe (podroèje dejavnosti G) ustvarijo veèino (priblino 85%) dodane vrednosti celotne trgovinske dejavnosti. Statistiène podatke iz bilance stanja in bilance uspeha je v letu 2002 oddalo 12,637 trgovinskih drub. V tevilu vseh drub v Sloveniji so drube, ki se ukvarjajo s trgovinsko dejavnostjo, predstavljale 33.2%, v ustvarjeni dodani vrednosti 17.7%, v tevilu zaposlenih (80,412) pa 17.1%.
Vir: Lastni preraèuni na osnovi podatkov AJPES.
Slika 9: Struktura dodane vrednosti in dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih drubah dejavnosti gradbenitvo
19 V ta podrazred se uvrèajo precej raznolike dejavnosti, npr. gradnja stanovanj, gradnja mostov, transportnih cevovodov ipd. (gl.
metodoloko gradivo SURS: Standardna klasifikacija dejavnosti, 1996, str.129-132).
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
Priprav ljalna dela na gradbièih
Gradnja objektov , delov objektov
Instalacije pri gradnjah
Zakljuèna gradbena dela
Dajanje grad.strojev s posadko v najem
Dele v dodani vrednosti
0 1 2 3 4 5 6 7
DV/zap., v mio SIT
Dodana v rednost 2001 (lev a os) Dodana v rednost 2002 (lev a os) DV/zap 2001 (desna os) DV/zap 2002 (desna os)
29
Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2001 in 2002 Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe
Tako kot v letu 2001 so tudi v letu 2002 gospodarske drube, ki se ukvarjajo s trgovino, popravili motornih vozil in izdelkov iroke porabe, ustvarile neto èisti dobièek obraèunskega obdobja, ki je znaal 50,911 mio SIT20 in je bil za 5.7% veèji kot leto prej. Na poveèanje neto èistega dobièka trgovinskih drub je v letu 2002 vplivalo predvsem visoko poveèanje dobièka iz rednega delovanja (za 46.8%), neto izid zunaj rednega delovanja pa se je poslabal. Poslovni prihodki so se v letu 2002 poveèali za 10.7%, v glavnem zaradi poveèane prodaje na domaèem trgu21 (predvsem gospodarskih drub s podroèja posrednitva in trgovine na debelo, razen z motornimi gorivi ter trgovine na drobno, razen z motornimi vozili) in so znaali 3.568 mrd SIT.
Poslovni odhodki, ki so znaali 3.478 mrd SIT, so se glede na prejnje leto poveèali za 10.5%. Med njimi se je najbolj poveèala nabavna vrednost prodanega blaga in
20 23.6% neto èistega dobièka vseh gospodarskih drub.
materiala. V letu 2002 so se finanèni odhodki poveèali le za 1.4%, medtem ko so se finanèni prihodki poveèali za 3.6%, tako da se je razlika (primanjkljaj) med finanènimi odhodki in prihodki zniala za 3.9%.
Za trgovinske drube so bila v letu 2002 ugodna tudi gibanja na podroèju zaposlenosti, produktivnosti in delovne strokovnosti. tevilo zaposlenih se je v primerjavi z letom prej poveèalo za 2.8%, dodana vrednost na zaposlenega pa za 12.5%. Ker je stopnja rasti strokov dela zaostajala za stopnjo rasti dodane vrednosti, se je dele strokov dela v dodani vrednosti znial od 59.6% v letu 2001 na 58.4% v letu 2002. Podobno kot za nekaj predhodnih let (Kmet et al., 2002) so bili tudi za leto 2002 znaèilni procesi povezovanja in prevzemov trgovinskih drub.
V dejavnosti G je po velikosti najpomembneji oddelek posrednitvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili (oddelek 51). V letu 2002 je v njem delovalo 65.6% vseh gospodarskih drub celotne trgovinske dejavnosti, ki so zaposlovale 43.2% vseh zaposlenih. Ustvarile so priblino polovico (49.1%) dodane vrednosti vseh trgovinskih drub, v primerjavi z letom prej pa se je njihov dele v dodani vrednosti trgovinskih drub znial za 0.6 strukturne toèke (gl. Sliko 10), medtem ko je dele v tevilu zaposlenih ostal nespremenjen.
Gospodarske drube, ki se ukvarjajo s posrednitvom in trgovino na debelo, so v letu 2002 za 7.2% poveèale neto èisti dobièek ter tako k neto èistemu dobièku vseh trgovinskih drub prispevale kar 60.8% (leto prej 60.0%). Podobno kot celotna dejavnost trgovine so tudi drube oddelka 51 ustvarile dober rezultat zaradi visokega poveèanja dobièka iz rednega delovanja, ki je bil kar za 37.4% veèji kot v letu 2002.
Dobièek iz rednega delovanja se je poveèal zaradi poveèanja èistih prihodkov od prodaje blaga in materiala na domaèem trgu (za 7.5%) in zmanjanja finanènih odhodkov (za 2.2%), predvsem zaradi nijih finanènih odhodkov za obresti in iz drugih obveznosti. Izboljanje neto poslovnih rezultatov iz osnovne dejavnosti je ugodno vplivalo tudi na rast dodane vrednosti, ki je bila vija od rasti strokov dela, tako da se je dele strokov dela v dodani vrednosti znial s 56.3% v letu 2001 na 55.7% v letu 2002.
Slika 10: Struktura dodane vrednosti in dodana vrednost na zaposlenega gospodarskih drub po oddelkih podroèja dejavnosti trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov iroke porabe v letih 2001 in 2002
Vir: Lastni preraèuni na osnovi podatkov AJPES.
0.0 10.0 20.0 30.0 40.0 50.0 60.0
Prodaja, v drev anje in poprav ila motornih v ozil;
trgov ina na drobno z motornimi goriv i
Posrednitv o in trgov ina na debelo, razen z motornimi v ozili
Trgov ina na drobno, razen z motornimi v ozili; poprav ila
izdelkov iroke porabe
Dele DV, v %
0 1 2 3 4 5 6 7 8
DV/zap, v mio SIT
2001 2002
2001 (desna os) 2002 (desna os)
31
Delovni zvezek 10/2002 UMAR
Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2001 in 2002 Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe
Za gospodarske drube s podroèja posrednitva in trgovine na debelo so bili v letu 2002 znaèilni prevzemi in povezovanja drub. Dolgoroène finanène nalobe teh drub so se namreè v letu 2002 poveèale za 24.0%22, in sicer predvsem zaradi poveèanja znotraj trgovine na debelo s kovinskimi proizvodi, intalacijskim materialom in napravami za ogrevanje.
Gospodarske drube oddelka trgovina na drobno, razen z motornimi gorivi;
popravila izdelkov iroke porabe (oddelek 52) so v letu 2002 ustvarile 35.5%
dodane vrednosti gospodarskih drub trgovine, ki se je glede na leto pred tem poveèal za 0.6 strukturne toèke. Zaposleni v tem oddelku pa so lani predstavljali 45.0%
vseh zaposlenih v trgovini (leto pred tem 44.4%). Gospodarske drube v trgovini na drobno so v obeh opazovanih letih poslovale z neto èistim dobièkom, ki pa je bil leta 2002 za 3.9% niji kot leto pred tem. Poslabanje poslovnega izida je bilo v glavnem posledica slabih poslovnih rezultatov trgovine na drobno v nespecializiranih prodajalnah (52.1), ki je po velikosti najpomembneja skupina v oddelku trgovina na drobno.
V trgovini na drobno v nespecializiranih prodajalnah (52.1) delujejo preteno veèje drube (velika nakupovalna sredièa), ki v povpreèju zaposlujejo priblino 26 delavcev na podjetje (povpreèna trgovinska druba ima priblino 6 zaposlenih)23. V letu 2002 so ustvarili 71.8% dodane vrednosti celotnega oddelka trgovina na drobno.
Njihov dele v dodani vrednosti oddelka pa se je po veèletni rasti, v letu 2002 zmanjal za 0.9 strukturne toèke. V letu 2002 se je neto èisti dobièek obraèunskega obdobja trgovine na drobno v nespecializiranih prodajalnah zmanjal za 11.3%.
Poslabanje poslovnih rezultatov je bilo posledica izgube iz financiranja (razlika med finanènimi odhodki in prihodki se je poveèala za 38.5%) ter izgube zunaj rednega delovanja, medtem ko se je neto dobièek iz poslovanja glede na leto prej poveèal za 30.9%. S tem se je izboljala tudi produktivnost dela, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega, ki je bila vija za 12.7%. V primerjavi s predhodnim letom pa se je izboljala tudi delovna strokovnost, saj se je dele strokov dela v dodani vrednosti znial od 66.1% v letu 2001 na 64.5% v letu 2002.
Podobno kot v posrednitvu in trgovini na debelo je bilo tudi za trgovino na drobno v nespecializiranih prodajalnah v letu 2002 znaèilno povezovanje drub. Poveèali so se tako dolgoroène finanène terjatve in delei do podjetij v skupini (za 2.8%), kot tudi dolgoroène finanène terjatve in delei do pridruenih podjetij (za 19.7%).
Gospodarske drube, katerih pretena dejavnost je prodaja, vzdrevanje in popravila motornih vozil ter trgovina na drobno z motornimi gorivi (oddelek 50), so v letu 2002 ustvarile 15.4% dodane vrednosti in zaposlovale 11.9% vseh zaposlenih v gospodarskih drubah dejavnosti trgovine. tevilo zaposlenih se je v letu 2002 glede na leto pred tem zmanjalo za 2.1%. Na rezultate poslovanja celotnega oddelka imata najveèji vpliv skupini trgovina z motornimi vozili (skupina 50.1) in trgovina na drobno z motornimi gorivi (skupina 50.5), ki sta skupaj v letu 2002 ustvarili 79.2% celotne dodane vrednosti oddelka in zaposlovali 68.4% vseh zaposlenih oddelka 50.
Drube, ki se ukvarjajo s trgovino z motornimi vozili (skupina 50.1), so v letu 2002 ustvarile 46.8% dodane vrednosti in zaposlovale 51.2% vseh zaposlenih oddelka
22 Poveèali so se tako dolgoroène finanène terjatve in delei do podjetij v skupini (za 29.8%), kot tudi dolgoroène finanène terjatve in delei do pridruenih podjetij (za 48.0%).
23 To velja predvsem za drube podrazreda trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, preteno z ivili (podrazred 52.110), ki je v letu 2002 v 574 drubah zaposlovala 80.1% vseh zaposlenih skupine 52.1. Povpreèna druba podrazreda 52.110 je tako v letu 2002 zaposlovala priblino 35 delavcev.
prodaje, vzdrevanja in popravila motornih vozil. Poslovanje drub v prodaji z motornimi vozili je bilo v letu 2002 sicer pozitivno, vendar se je v primerjavi z letom 2001 precej poslabalo. Neto èisti dobièek obraèunskega obdobja se je prepolovil, in sicer zaradi poslabanja rezultatov na ravni financiranja ter nijega dobièka iz izrednega delovanja (za 62.0%), medtem ko se je poslovanje v osnovni dejavnosti izboljalo. Neto dobièek iz poslovanja je namreè presegel raven iz leta 2001 za 25.7%. Poslovni prihodki so se v letu 2002 poveèali za 19.9%, od prodaje na domaèem trgu (86.9% èistih prihodkov od prodaje) za 18.4%, od prodaje na tujem trgu pa kar za 32.6%. S tem se je dele izvoza v prihodkih od prodaje povzpel od 11.9% v letu 2001 na 13.1% v letu 2002. Prodajo v tujini so najbolj poveèale drube iz podskupine trgovina na debelo z motornimi vozili (50.101), katerih èisti prihodki od od prodaje na tujih trgih so bili v letu 2002 viji za 30.4%. Ob 19.9-odstotnem poveèanju strokov blaga, materiala in storitev (93.1% dele v poslovnih odhodkih) ter 17.6-odstotni rasti strokov dela (delno tudi zaradi poveèanja tevila zaposlenih), so se poslovni odhodki nominalno poveèali za 19.8%.
Ob izboljanju poslovanja v osnovni dejavnosti se je v letu 2002 poveèalo tevilo zaposlenih v drubah, ki se ukvarjajo s prodajo motornih vozil (za 7.4%), za 11.6%
pa je bila vija tudi produktivnost dela, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega.
Kljub poveèanju strokov dela na zaposlenega (za 9.5%) se je delovna strokovnost, merjena z deleem strokov dela v dodani vrednosti, izboljala (za 1.3 odstotne toèke).
Drube skupine trgovina na drobno z motornimi gorivi (50.5) so v letu 2002 glede na leto prej izboljale neto poslovni rezultat. Ustvarile so neto èisti dobièek v viini 5,966 mio SIT, ki je bil za 39.4% viji kot v predhodnem letu. Pri tem je bil neto dobièek iz poslovanja viji za 19.8%. Kljub temu pa so drube, ki se ukvarjajo s prodajo motornih goriv na drobno, v letu 2002 zmanjale tevilo zaposlenih glede na leto 2001 (za 24.2%), kar je verjetno povezano s prezaposlovanjem iz matiènih drub na franizne bencinske servise in v odvisne drube24, ki so pogosto bodisi registrirane v drugih dejavnostih bodisi delujejo v drugi pravnoorganizacijski obliki.
24Petrol, Letno poroèilo 2002. Istrabenz, Letno poroèilo 2002.
: 0 1 a l e b a
T Netočistiposlovnirezultatvdejavnostihtrgovine,popravlimotornihvozliinizdelkov T
I S o i m v , e b a r o p e k o r i š
1 0 0
2 2002
G Trgovina,popravliamotornihvozliinizdelkovširokeporabe 48,168 50,911 0
5 Prodaja,vzdrževanjeinpopravliamo.tvozi;ltrgovinanadrobnozmotornimigoirvi 7,918 9,033 1
. 0
5 Trgovinazmotornimivoziil 2,986 1,476
5 . 0
5 Trgovinanadrobnozmotornimigoirvi 4,282 5,966 1
5 Posredništvointrgovinanadebelo,razenzmotornimigoirvi 28,895 30,963 1
. 1
5 Posredništvo 7,883 7,591
4 . 1
5 Trgovinanadebelozizdelkiširokeporabe 6,594 6,831 5
. 1
5 Trgovinanadebeloznekmetjiskimipoilzdelk,iostankiinodpadki 9,484 10,782 8
. 1
5 Trgovinanadebelosstroj,inapravam,ipirborom 2,259 2,875 9
. 1
5 Drugatrgovinanadebelo 4,411 6,223
2
5 Trgovinanadrobno,razenzmotornimivozli;ipopravliaizdelkovširokeporabe 11,355 10,915 1
. 2
5 Trgovinanadrobnovnespeciailziranih prodajalnah 9,957 8,130 4
. 2
5 Trgovinanadrobnovdrugihspeciailziranihprodajalnah 1,183 2,672 r
i
V :LastniizračuninaosnovipodatkovAJPES.
33
Delovni zvezek 10/2002 UMAR
Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2001 in 2002 Gostinstvo
Ob zmanjanju tevila zaposlenih ter ob 6.2-odstotni rasti dodane vrednosti pa se je v letu 2002 moèno, za 40.1%, poveèala produktivnost dela, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega.
8. Gostinstvo
Gospodarske drube s podroèja dejavnosti gostinstva so po izgubi v letu 2001, lansko leto zakljuèile z neto èistim dobièkom obraèunskega obdobja,
e peto leto zapored pa se je poveèalo tudi tevilo zaposlenih. Gledano po posameznih dejavnostih gostinstva, je k izboljanju poslovnih rezultatov lani najveè doprinesla dejavnost hoteli in podobni obrati, ki je sicer najveèja dejavnost gostinstva. Z neto èistim dobièkom so v letu 2002 poslovale tudi drube, ki se ukvarjajo s toèenjem pijaè (tretja najveèja dejavnost gostinstva glede na ustvarjeno dodano vrednost). Dejavnosti, ki se ukvarjajo s pripravo in serviranjem hrane (dejavnost prehrambenih gostinskih obratov, dejavnost menz ter priprave in dostave hrane), so leto ponovno zakljuèile z neto èisto izgubo obraèunskega obdobja.
Gospodarske drube ustvarijo slabo polovico25 dodane vrednosti celotne dejavnosti gostinstva (podroèje dejavnosti H). V letu 2002 jih je v tej dejavnosti delovalo 1,409, ustvarile pa so 53.6 mrd SIT dodane vrednosti, kar je predstavljalo 2% vse ustvarjene dodane vrednosti gospodarskih drub. Gostinske drube so v letu 2002 zaposlovale 12,776 zaposlenih oziroma 2.7% zaposlenih v vseh slovenskih drubah.
Drube, ki se ukvarjajo z gostinstvom, so v letu 2001 prikazale neto èisto izgubo obraèunskega obdobja, v letu 2002 pa neto èisti dobièek (gl. Tabelo 12). Na izboljanje poslovanja gostinskih drub je vplivalo visoko poveèanje dobièka iz poslovanja (nominalno za 83.2%) in izboljanje poslovnih rezultatov zunaj rednega delovanja. Poslovni prihodki so se v letu 2002 poveèali (za 15.5%), in sicer tako zaradi poveèane prodaje proizvodov in storitev na domaèem trgu kot tudi zaradi poveèane prodaje v tujini (za 12.6%)26.
Poleg izboljanja poslovnih rezultatov pa se je lani e peto leto zapored poveèalo tudi tevilo zaposlenih v gostinskih drubah. Prav tako se je izboljala produktivnost, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega, ki se je v letu 2002 glede na leto prej poveèala za 14.4%. Bolj kot v vseh gospodarskih drubah skupaj se je v letu 2002 v gospodarskih drubah s podroèja gostinstva poveèala tudi produktivnost dela, merjena s poslovnimi prihodki na zaposlenega, ki so se poveèali za 13.6% (v vseh gospodarskih drubah za 10.1%). O postopnem izboljevanju poslovanja v zadnjih dveh letih pa govorita tudi kazalnika delovne strokovnosti. Dele strokov dela v dodani vrednosti se je znial s 70.5% v letu 2001 na 67.6% v letu 2002. Stroki dela na zaposlenega so dosegli 9.6-odstotno rast in tako naraèali poèasneje kot v povpreèni slovenski drubi (10.3%).
Podroèje dejavnosti gostinstva zdruuje pet skupin (gl. Tabelo 12), od katerih sta po obsegu pomembni zlasti dve, ki sta v letu 2002 ustvarili kar 84.6% celotne dodane vrednosti gospodarskih drub s podroèja gostinstva in zaposlovali 80.1% zaposlenih.
Najveèja skupina znotraj dejavnosti gostinstva je dejavnost hotelov in podobnih obratov, ki ji sledi dejavnost prehrambenih gostinskih obratov.
25 Po podatkih za leto 2000 so gospodarske drube, ki se ukvarjajo z gostinstvom ustvarile priblino 48% vse dodane vrednosti te dejavnosti.
26 Dele prodaje na tujem trgu v skupnih prihodkih je bil v letu 2002 9.4-odstoten.
V najpomembneji skupini gostinstva, ki je dejavnost hotelov in podobnih obratov (skupina 55.1), so lani ustvarili 63.2% dodane vrednosti gospodarskih drub s podroèja gostinstva27 in zaposlovali priblino polovico vseh zaposlenih gostinskih gospodarskih drub. V povpreèju je bilo tako v eni drubi zaposlenih 38 delavcev (v vseh gostinskih gospodarskih drubah v povpreèju 9 delavcev, v vseh gospodarskih drubah pa 12 delavcev).
Drube skupine 55.1 so leto 2001 zakljuèile z neto èisto izgubo, leto 2002 pa z neto èistim dobièkom obraèunskega obdobja28. Izboljanje poslovnih rezultatov v letu
27 v letu 2001 63.0%
35
Delovni zvezek 10/2002 UMAR
Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2001 in 2002 Gostinstvo
: 2 1 a l e b a
T NetočistiposlovnirezultatvposameznihdejavnostihgostinstvavmioSIT
0 0 0
2 2001
H Gostinstvo -1,329 132
1 . 5
5 Dejavnosthotelovinpodobnihobratov -762 879 2
. 5
5 Dejavnostdomov,kampovindrugihnastantivenihobratov 43 62 3
. 5
5 Dejavnostprehrambenihgositnskihobratov -1,185 -1,169 4
. 5
5 Točenjepjiačinnaptikov 632 452
5 . 5
5 Dejavnostmenzterpirpravaindostavahrane(cateirng) -58 -92 r
i
V :LastniizračuninapodlagipodatkovAJPES.
Slika 11: Struktura dodane vrednosti in dodana vrednost na zaposlenega po skupinah podroèja dejavnosti gostinstva v letih 2001 in 2002 2002 je bilo veèinoma povezano s poveèanjem neto dobièka iz poslovanja (za 84.4%).
Poslovni prihodki so se tako v letu 2002 glede na leto 2001 poveèali za 13.5%
(predvsem zaradi poveèanja èistih prihodkov od prodaje proizvodov in storitev na domaèem trgu), poslovni odhodki pa za 11.5% (predvsem zaradi strokov materiala in drugih strokov storitev, strokov dela in amortizacije). Ugodna gibanja na strani prihodkov lahko povezujemo z ugodnimi turistiènimi rezultati v tem letu, ko se je
tevilo noèitev v hotelih in podobnih obratih poveèalo za 3.2%.
Ob poveèevanju preseka odhodkov nad prihodki od financiranja so obravnavane drube izkazale 275 mio SIT izgube iz rednega delovanja, ki je bila za 54.7% nija kot v letu pred tem. Finanèni odhodki, so se tako v letu 2002 poveèali za 53.6%, finanèni prihodki pa za 60.3%. Na konèni neto èisti dobièek poslovnega leta 2002 je pozitivno vplival e preseek prihodkov nad odhodki zunaj rednega delovanja (v letu 2001 neto izguba zunaj rednega delovanja).
Dejavnost prehrambenih gostinskih obratov (skupina 55.3) je po ustvarjeni dodani vrednosti gospodarskih drub druga najpomembneja skupina znotraj gostinstva. Prehrambeni gostinski obrati, ki so organizirani kot gospodarske drube, so kot celota tako v letu 2001 kot tudi v letu 2002 ustvarili neto èisto izgubo obraèunskega obdobja. Negativni neto poslovni rezultat je bil ustvarjen tako v poslovanju v osnovni dejavnosti, kot na ravni financiranja ter na ravni izrednih
Vir: Lastni preraèuni na osnovi podatkov AJPES.
0.0 10.0 20.0 30.0 40.0 50.0 60.0 70.0
Dejav nost hotelov in podobnih obratov
Dejav nost domov , kampov
in dr. nastanitv . obratov
Dejav nost prehrambenih
gostinskih obratov
Toèenje pijaè Dejav nost menz ter priprav a in dostav a hrane (catering)
Dele DV, v %
0 1 2 3 4 5 6
DV/zap, v mio SIT
2001 2002
2001 (desna os) 2002 (desna os)
dogodkov. Vendar pa je dejavnost prehrambenih gostinskih obratov neto èisto izgubo uspela zmanjati za 1.3%, predvsem zaradi zmanjanja izgube zunaj rednega delovanja (za 63.4%), medtem ko se je izguba iz rednega delovanja e poveèala (za 18.6%). Vija neto izguba iz rednega delovanja je bila v glavnem posledica izgube iz financiranja, ki se je glede na leto prej poveèala za 104.7%. Ob 22.8-odstotni rasti finanènih odhodkov so se namreè finanèni prihodki poveèali le za 8.9%. Neto izguba iz poslovanja se je v letu 2002 ohranila priblino na ravni predhodnega leta. Poslovni prihodki so se glede na leto prej poveèali za 18.4%, poslovni odhodki pa za 18.0%. Rast slednjih so spodbudili poveèani stroki blaga, materiala in storitev ter ob rasti tevila zaposlenih viji stroki dela, katerih dele pa se je v poslovnih odhodkih zmanjal29. V opazovani dejavnosti se je kljub vijim strokom dela na zaposlenega ob poveèanju produktivnosti dela lani izboljala strokovna uèinkovitost, merjena z deleem strokov dela v dodani vrednosti, ki se je zmanjal od 86.0% v letu 2001 na 84.7% v letu 2002.
Gospodarske drube skupine toèenja pijaè (skupina 55.4) so tretja najveèja dejavnost v gostinstvu. V lanskem letu so drube skupine 55.4 svoje poslovanje poslabale, saj se je neto èisti dobièek obraèunskega obdobja znial za 28.4%.
Kljub temu pa se je poslovanje v osnovni dejavnosti izboljalo, saj se je neto dobièek iz poslovanja poveèal (za 6.5%). S tem so gospodarske drube dejavnosti toèenja pijaè in napitkov realizirale najvijo gospodarnost poslovanja v okviru gostinskih dejavnosti (na 100 tolarjev poslovnih odhodkov so ustvarili 107,5 tolarjev prihodkov).
Prav tako se je v letu 2002 poveèalo tudi tevilo zaposlenih (za 5.3%). Stroki dela na zaposlenega so bili viji za 7.8%, dele strokov dela v dodani vrednosti pa se je rahlo okrepil (od 60.1% v letu 2001 na 60.4% v letu 2002).
Drube, ki se ukvarjajo z dejavnostjo menz ter pripravo in dostavo hrane (skupina 55.5), so v letu 2002 skupaj ustvarile 7.3% dodane vrednosti in zaposlovale 10.4% zaposlenih gospodarskih drub gostinstva. Gospodarske drube skupine 55.5 so tako v letu 2001 kot tudi v letu 2002 prikazale neto èisto izgubo obraèunskega obdobja, ki se je v letu 2002 glede na leto pred tem poveèala (za 60.2%), in sicer v glavnem zaradi poveèanja izgube iz rednega delovanja (za 129.7%). Poslovni prihodki so se v letu 2002 glede na leto prej nominalno poveèali za 16.3%, poslovni odhodki pa za 16.5%. Rast slednjih so spodbudili poveèani stroki materiala in viji stroki dela (predvsem plaè), tako da se je poslabala tudi strokovna uèinkovitost, merjena z deleem strokov dela v dodani vrednosti, ki se je poveèal z 88.5% v letu 2001 na 89.0% v letu 2002.