120
M U Z I K O L O Ø K I Z B O R N I K • M U S I C O L O G I C A L A N N U A L X L I I I / 1
121
D. FRELIH • PARMOVA OPERETA CARIŒINE AMAZONKE – ODMEVI OB IZVEDBAH I., simpatiœni duet in kvartet ter moøki zbor v II. in fini moøki samospev v III. dejanju. Prav do-bra je tudi koraœnica Amaconk, dasi zaostaja za ‘Mladimi vojaki’«.17
Devet let po prvi izvedbi v Ljubljani soCariœine amazonkeuprizorili tudi v Trstu; kot reœeno, je tamkajønji reæiser predstave Leon Dragutinoviå v œasnikuEdinostnapovedal izvedbo operete in obøirno predstavil njeno vsebino. Po njegovem mnenju je libretist napravil »dostojen libreto, ki ima finega humorja, ki pa ni nikjer nezmoæen in brezsmiseln, marveœ sloni celo na historiœni dogodbi. Parmova glasba je melodiœna in se strogo dræi teksta. Nekatere toœke so naravnost si-jajne in se dvigajo nad vsakdanjo dunajsko operetno glasbo. V instrumentaciji pa se je pokazal Parma mojstra.Cariœine amazonkeso menda edino slovensko operetno delo, ki je tudi izven naøe oæje domovine doseglo velik uspeh.«18
Ocena v istem œasniku, ki je izøla po prvi træaki izvedbi, øtiri dni po objavi prej omenjenega œlanka, podpisana z »–r«, med drugim prinaøa zanimiv pogled na Parmovo glasbo: »Parma ni ope-retni skladatelj modernega kova in v njegovih operetah je paœ teæko najti tudi le en stavek, ki bi spominjal na Leharja, Falla in drugih predstaviteljev moderne operete; paœ pa spominja v njem marsikaj starejøih, solidnih operetnih skladateljskih firm, Offenbacha, Straussa, zlasti glede na tehniœno stran. Parmi pa se obenem pozna, da je temeljito zahajal v øolo k italijanskim glasbenim velikanom in da je tako zdruæujoœ gracijozno melodiko italijanske glasbene øole z neprisiljeno, srce ogre-vajoœo komiko starejøih prvakov operete ustvarjal svoja glasbena dela, pri œemer pa je skoraj ved-no œuti, da sozveni tudi struna naøe preproste slovenske narodne pesmice, kar ravved-no daje nje-govim skladbam obeleæje naøega domaœega, in po œemer smemo Parmo øe prav posebej sma-trati za svojega.« Tako pisec meni, da bi se na primer »z uvodnim valœkom tertjega dejanja mo-gel z vso pravico ponaøati sam ‘valœkov kralj’ Strauss, ako bi bil njegov.« In da bi »ena najkras-nejøih toœk, molitev v prvem dejanju, … delala kras vsaki italijanski operi«, a koraœnici amazonk, ki je dobro izvajana, elitna toœka operete, »ni najti dosti enakih v vsej operetni glasbi.«19
Po tem ko so bileCariœine amazonkeizvedene leta 1912 v Trstu, bibliografija beleæi øe dve postavitvi z veœ ponovitvami v Mariboru v letih 1920 in 1922.20 Æal za te predstave ni [bilo]
zabeleæenih nobenih podatkov o odmevih v œasopisju. Paœ pa je 5.maja 1930 v celjskem œasniku Nova doba izøla kratka ocena uprizritve ParmovihCariœinih amazonkv Celju. Avtor, ki se je pod-pisal »–rp–«, je bil oœitno razoœaran nad predstavo, saj je zapod-pisal, da »trud, ki so ga imeli Mari-borœani z opereto, se paœ ni izplaœal.« Menil je, da ta »najboljøa slovenska opereta […] »spada med staro øaro« in da je »vsebinsko øibka in tudi muzikalno dolgoœasna.« O reæiji g. Rasbergerja je sicer zapisal, da je bila »skrbna in si je mnogo prizadevala«, orkester pod vodstvom kapelnika g. L. Her-zoga pa da je bil »siguren in toœen« in tudi zbor da »se je potrudil«. Po tem, ko je øe na kratko ocenjil igro in petje posamezni nastopajoœih, je zakljuœil z ugotovitvijo, da je bilo gledaliøœe »do-bro obiskano« in da se je publika »kljub vsemu zabavala.«21
Po obseæni predelaviCariœinih amazonkleta 1937 je bila opereta pred drugo svetovno vo-jno samo øe enkrat na sporedu, in sicer 22. februarja 1941 v Mariboru. Za tamkajønje gledaliøœe je bila to zadnja glasbena premiera pred okupacijo; predstava je doæivela pet ponovitev. Kot je razvidno iz kritike v Veœerniku oziroma iz opisane zasedbe vlog, gre za predstavitev ene od »mari-borskih« verzij, ki se ni zgledovala po »ljubljanski« Parma-Balatkovi priredbi iz leta 1937. Iz
poroœi-17 Gl. isti
18 Kot navaja, je bila do leta 1912 opereta izvedena v Zagrebu, Pragi, Plznu in Beogradu, kjer »so slavili ime slovenskega komponista Viktor-ja Parme.« In zakljuœuje: »Ali naj bi Trst zaosta[Viktor-ja]l [za navedenimi mesti op. p.]?« Gl. Leon Dragutinoviå, nav. œlanek [gl. op. 2.].
19 Prim.: Cariœine amazonke.Edinost, 30 (30.1.1912), str. 2.
20 30. novembra 1920 je postavitev operete v reæiji J. Povheta in pod dirigentskim vodtvom H. Vogriœa doæivela dvanajst ponovitev. Bibliografija v zvezi s to predstavo navaja prispevek v Zrnju, mariborskem gledaliøkem listu, kjer je govora le o vsebini operete. Gl. tudi op. 7:Zrnje, I/1920-21, øt. 7, str. 55-56. Postavitev 25.maja 1922 je reæiral P. Razberger, dirigiral pa avtor Parma, ki je leta 1920 prevzel mesto œastnega kapelnika Opere v Mariboru. Prim. Darja Frelih, nav. delo, str. 53 in str. 45.
21 Prim.: -rp- [Rado Peœnik?], Cariœine amazonke.Nova doba, 12, øt. 36 (5.5.1930), str. 3. [Verjetno gre za enako postavitev operete kot leta 1922 v Mariboru, ker je bil reæiser isti; glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah L. Herzoga, saj je Parma medtem 1924. leta umrl. – op. p.]
Viktor Parma,Koraœnica amazonkiz operete – zaœetek. Avtograf. Hrani Glasbena zbirka NUK v Ljubljani.
122
M U Z I K O L O Ø K I Z B O R N I K • M U S I C O L O G I C A L A N N U A L X L I I I / 1
123
D. FRELIH • PARMOVA OPERETA CARIŒINE AMAZONKE – ODMEVI OB IZVEDBAH la o izvedbi naj izvzamemo naslednje poudarke: po veœ letih je mariborsko gledaliøœe postavilo na oder »priljubljeno Parmovo operetoCariœine Amazonkein s tem znova poœastilo spomin pokoj-nega Viktorja Parme, katerega dela bodo nedvomno ostala stalno v repertoarju slovenskih glas-benih odrov.« Œeprav »izvira delo iz dobrih starih œasov« […] »more øe vedno osvojiti tako v li-bretskem kakor v glasbenem oziru; v zadnjem øe posebno. Œloveku kar dobro de, ko sliøi zno-va to prijetno, melodiozno in æizno-vahno Parmovo glasbo.« Preden je poroœezno-valec nadaljezno-val z razœle-njevanjem posameznih reæijskih prijemov in posameznih solistiœnih vlog, je zabeleæil, da je bila premiera øe posebej slovesna, ker sta se je udeleæila tudi komponistova vdova »ga. Parmova in sin Bruno Parma iz Ljubljane«.22