Pregled ‘starejøih’ œlankov, ki so izøli ob posameznih uprizoritvah Parmove opereteCariœine amazonke, je pokazal zlasti dvoje: da je bila veœina ocen delu res naklonjena in da je bilo øtevilo izvedb, vkljuœno s tistimi izven oæje domovine, najpogostejøe v œasu pred prvo svetovno vojno.
Redkejøe so bile izvedbe operete v œasu med obema vojnama, po drugi vojni pa jih takorekoœ skoraj ni bilo. Obe ugotovitvi sovpadata s sploøno znanim dejstvom, da je bila opereta kot æanr izrazito povezana s œasom nastanka, v katerem so tovrstna dela potrebovali za zadovoljevanje toœno doloœene vrste potreb, povezanih z druæabnim æivljenjem in zabavo. Zato je verjetno odveœ razpravljanje, zakaj so si tako redka dela tega æanra pridobila tak status, da jih izvajajo øe danes, in zakaj podobna usoda ni doletela naøe prve operete ali slovenskih operet nasploh, kolikor jih premoremo.
Nadalje podrobnejøi vpogled v glasbene ocene dela pokaæe, da so bili posamezni pisci ra-zliœno strokovno usposobljeni; medtem ko se se nekateri zadovoljili æe s pisanjem o vsebini ope-rete in jim veœinoma ni bilo teæko razpravljati o skladateljevi bogati melodiœni invenciji in nje-govem smislu za orkestracijo, pa se je le redkim zapisalo, da v poteku Parmove operete vendarle nekaj manjka, kar pa so tolmaœili na razliœne naœine. Najøtevilnejøi so vzrok za to, da je glasbeno-scenska dinamika premalo izrazita, iskali in naøli v libretu. V tej luœi si lahko tolmaœimo tudi oba posega v opereto, starejøega in novodobnega, ki sta oba zaœela prav s spremembo libreta.
Sklep pa bi bil vendarle nepopoln brez upoøtevanja ‘novodobne’ izvedbe operete leta 2004, ki je vsekakor prinesla vsaj dvoje pozitivnih stvari: glasbeni kritik se je v svoji strokovni oceni od vseh piscev doslej morda najbolj toœno pribliæal resnici o Parmovi glasbi in ubesedil tisto, kar so nekateri pred njim samo intuitivno nakazovali; izvajalci koncertne izvedbe z libretistoma na œelu pa so, kljub vsemu izreœenemu, izven okvirov ‘poklicanih’ institucij, morda iznaøli dovolj dober model za oæivljanje ‘zapraøenih’ del iz zakladnice naøe kulturne dediøœine.
31 V ljubljanskih tiskanih medijih menda ni bilo napovedi koncerta, izvedba pa je bila namenjena nekakøni prezentaciji Inøtituta za civilizacijo in kulturo. Prim.: Gregor Pompe: Cariœine amazonke v Slovenski filharmoniji.Rast. Revija za literaturo, kulturo in druæbena vpraøanja, 15, (april 2004), øt. 2 (92), str. 243-244. Kritik se je tudi spotaknil ob prirediteljevo formulacijo, da je Viktor Parma naø »najpomembnjeøi operni skladatelj« in da »se ga je v koncertnem listu primerjalo s Puccinijem«. Zdi se mu hvalevredno, da se je 'nekdo' tokrat zelo potrudil za sloven-sko glasbeno-kulturno dediøœino, da pa se mu zdi nedopustno, da 'plod najveœjega slovenskega skladatelja Œrne maske Marija Kogoja gni-je nekgni-je v pozabi' »kar pa zgoraj omengni-jenga Inøtituta preveœ ne moti.«
32 In nadaljuje: »Rekel bi, da je opereta kar preveœ lepo 'spolirana': surovost invencije odsotna – zato se zdi Parma civiliziran in kultiviran.« [v tej formulaciji kritik nedvomno usmerja svoje puøœice na Inøtitut za civilizacijo in kulturo. – op. p.]. Gl. Gregor Pompe, nav. œlanek.
126
M U Z I K O L O Ø K I Z B O R N I K • M U S I C O L O G I C A L A N N U A L X L I I I / 1
SUMMARY
The article is based on a chronological survey of the operatic production of the Slovene com-poser Viktor Parma (1858-1924), including a bibliography of articles [see: Darja Frelih, Viktor Par-ma – Raziskovalna izhodiøœa.Musicological AnnualXXIX, Ljubljana, 1993].
Parma's operettaCariœine amazonke(The Amazons of Tzarina) attracted the attention of mu-sic critics in March 1903, when the work was performed for the first time, and in 1937, when it was arranged by Vera Balatka (libretto, scenography) and Anton Balatka (composition, orches-tration).
Newspaper reports often focused on the operetta's humorous plot, based on events from Russ-ian history, with the RussRuss-ian tsaress and the AustrRuss-ian tsar appearing in the operetta as speaking roles. The most sensational aspect of the work is the guard of Amazons, man-hating women who do not want to get married. At the end of the story, however, all of the rules of the Amazons are broken, and in the Finale a grand triple marriage of the three main Amazon heroines is cel-ebrated. The three acts of the operetta consist of attractive duos, trios, choruses, a quintet, a waltz, a romance and the famous March of the Amazons. Parma’s operetta was performed successful-ly in the opera houses of Ljubljana, Maribor and Trieste, as well as in Zagreb, Osijek, Novi Sad, Sarajevo, Suøak, Opatija, Plzen, Prague, Belgrade, and also in the United States (Cleveland).
Thirty years after the first performance, the question arose as to how to save the 'good old operetta' (in the words of A. Balatka) from oblivion. The three acts were enlarged, some new roles were added (as well as some musical themes being taken from Parma’s other works), and the instrumentation was revised. New rhythms and the ballet were also added. The performance in Ljubljana in 1937 was positively received. The operetta was later revived in a concert perfor-mance in 2004, when a new libretto by Kozma Ahaœiœ and Igor Grdina was presented together with the ‘good old music’ of Viktor Parma.
Kljuœne besede:Julius Ohm-Januschowsky, Nemøko Deæelno gledaliøœe, operne predstave, kritika
IZVLEŒEK
Nemøki novinar œeøkega rodu Julius Ohm-Januschowsky je bil ena vidnejøih osebnosti glasbene publicistike zadnjega œetrtletja 19. stoletja pri nas. Nje-govo osrednje delo je bilo namenjeno poroœanju in ocenjevanju predvsem glasbeno-gledaliøkih, pa tudi drugih koncertnih dogodkov. Prav zato je prispevek tega vsestranskega glasbenega poznavalca in peda-goga bistven pri rekonstrukciji kvalitete glasbenega æivljenja tedanje Ljubljane. Priœujoœi œlanek poskuøa izluøœiti temeljne znaœilnosti njegovega kritiøkega dela.
Pri tem se opira na osrednji vir Laibacher Zeitung in na pomembnejøe kritike Januschowskega, napisane med leti 1892 (ob otvoritvi nove ljubljanske gledaliøke hiøe Landschaftliches Theater je pisec prevzel kritiøko delo glasbeno-gledaliøkih predstav) in 1914 (Januschowsky naj bi Ljubljano zapustil leta 1915).
Keywords: Julius Ohm-Januschowsky, German Land Theatre, opera performances, critiques
ABSTRACT
German journalist of Czech origin, Julius Ohm-Januschowsky, was one of more important person-alities in music journalism of the last quarter of 19th century in Ljubljana. His main work was to report and evaluate music-theatrical performances. His contri-bution to the reestablishment of the quality of Ljub-ljana's musical life was, therefore, essential. The pre-sent article tries to reveal the main characteristics of his critical work. The main sources were the daily newspaper Laibacher Zeitung and important critiques by Januschowsky written between 1892 (when he took over the task of critiquing music-theatrical per-formances) and 1915 (when is assumed to have left Ljubljana).
127
Ø. LAH • JULIUS OHM-JANUSCHOWSKY IN NJEGOVO KRITIØKO DELO V LJUBLJANI UDK 78.072.3Ohm-Januschowsky
Øpela Lah
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Faculty of Arts, University of Ljubljana
Julius Ohm-Januschowsky in njegovo kritiøko delo v Ljubljani
Julius Ohm-Januschowsky and His Criticism
in Ljubljana
128
M U Z I K O L O Ø K I Z B O R N I K • M U S I C O L O G I C A L A N N U A L X L I I I / 1 Leta 1892 je Ljubljana doœakala otvoritev nove gledaliøke hiøe, v kateri so v okviru nemøkega in slovenskega gledaliøœa izvajali peta in igrana dela. Poroœila, ocene in kritiko glasbenogleda-liøkih del, uprizorjenih s strani nemøkega Landschaftliches Theater, je prevzel Julius Ohm-Januschowsky1in jih vse do leta 1915, ko naj bi zapustil slovensko prestolnico, objavljal v dnevnem œasopisu Laibacher Zeitung. Vsestranski glasbenik œeøkega rodu2, ki je priøel k nam predvido-ma v 80-ih letih 19. stoletja, je pustil v Ljubljani pomemben peœat na podroœju øolstva in glas-beno kritiøkega dela3. Iz njegovih poroœil o opernih (in drugih glasbeno-gledaliøkih) izvedbah veje dobro poznavanje zgodovinskih dejstev, glasbene govorice preteklega in sodobnega œasa ter odliœno razumevanje pevskih tehniœnih zahtev. Priœujoœe besedilo se osredotoœa na tiste znaœil-nosti njegovih besedil, ki so bistveno zaznamovale slog njegove pisane besede.
Januschowsky je znal ceniti in pohvaliti dobro glasbeno-gledaliøko delo, øe posebno, kadar je ølo za noviteto na ljubljanskem odru. Pri tem ni zanikal kakovosti drugih predstav, tudi ope-retnih ali plesnih del ne. Poleg tega se je oziral na uspeønost novega dela zunaj meja slovenskega prostora, øe posebno na Dunaju, kar kaæe tudi na njegovo poznavanje razmer in dogajanja v tedaj vodilnih opernih oziroma gledaliøkih hiøah. Æe prvo sezono je tako, na primer, z zanosom napovedal novo baletno deloDie Pupeenfee4, ki da je »najbolj priljubljeno baletno delo Dvorne dunajske opere«5in nato poglobljeno spregovoril o sami izvedbi. Ta naj bi »doæivela prepriœljiv uspeh«6, vsi nastopajoœi pa naj bi dobro opravili svojo nalogo. V sezoni 1894/95 je opozoril na novo opere-to Johanna StraußaJabuka, das Apfelfest, v kateri je poudaril »...visoko razvit tonski stavek in ... skrivnost veliœastne, barvno bogate orkestracije«7. Iz ocene se jasno kaæe kritikova naklonjenost resnejøi glasbeno-gledaliøki produkciji, o kateri je v svojem, veœ desetletji dolgem, poroœanju veœkrat odkrito pisal: »Naj ne bo zamolœano, da so bila poroœila o novem opusu, ki so prispela z Duna-ja, precej skeptiœna. Govorili so o preveœ resnem, okornem libretu, ki presega okvire operetnega po-droœja. Niœ œudnega torej, da je publika priœakala premierni veœer s hladno, nadzirano zadræanostjo....[K]ar pa zadeva resnost, ponuja opereta dokazilo, da je Strauß visoko cenil glas-beno razumevanje svojih posluøalcev in jih imel za zrele«8. Kljub jasni naklonjenosti tehtnejøim glasbeno-gledaliøkim delom je Januschowsky podrobno poroœal tudi o øtevilnih operetnih novostih, ki so polnile dvorano ljubljanske gledaliøke hiøe. Na drugi strani je veœkrat opozoril na pretira-no 'uporabo' obrabljenih operetenih del, ki so sluæile zgolj za zasluæek. Tako je v zaœetku se-zone 1893/94 poudaril, »kako neprimerno je bilo od direkcije, da je sezono otvorila z obrabljeno opereto, in nam daje dokaz, da je tudi publika v boju proti enostranskemu kultu operetnih neum-nosti popolnoma na naøi strani«9.
Osrednjo pozornost je v vsej svoji kritiøki 'karieri' namenil operam. O pomembnosti teh je pisal æe ob prvi operni prestavi v novem Deæelnem gledaliøœu, ko je ob zakljuœku sezone 1892/93 v Ljubljani gostoval celovøki operni ansambel. Predstavil se je s sedmimi opernimi deli10, v okviru prve,Der Troubadur, pa je Januschowsky zapisal: »Verdijeva popularna opera je vægala kot
novite-1 Edini (do sedaj) razpoloæljivi vir je publikacija Budkoviœ Cvetka, iz katere izzvemo, da je priøel Januschowsky v Ljubljano æe vsaj leta 1882 (ko je sodeloval v sekstetu), da je 25 let deloval kot nemøki novinar, da je vodil ljubljanski Liedertafel, œitalniøki pevski zbor, pevski zbor druøtva Slavec, na glasbeni øoli Glasbene matice pa pouœeval klavir, solopetje in zborovsko petje. Budkoviœ, Cvetko.Razvoj glasbenega øol-stva na Slovenskem: Od zaœetka do nastanka konservatorija. Ljubljana: Znanstveni institut FF, 1992, str. 203.
2 O piscu ni (do sedaj) nobenih razpoloæljivih biografskih podatkov. Pa vendar lahko o njegovi narodnosti sklepamo iz podatkov o sestri in pevki Georgini Januschowsky, za katero je znano, da naj bi bila rojena v Olomützu. Kutsch, K.J., Riemens Leo.Großes Sängerlexikon, Band III. München: Saur, 1997, str. 1709-1710.
3 Poleg kritik o glasbeno-gledaliøkih predstavah je pisal tudi poroœila o ljubljanskih filharmoniœnih in øolskih koncertih. Budkoviœ, Cvetko.Razvoj glasbenega øolstva na Slovenskem: Od zaœetka do nastanka konservatorija. Ljubljana: Znanstveni institut FF, 1992, str. 203.
4 Glasba Joseph Bayer, koreografija Joseph Haßreiter.
5 Laibacher Zeitung1893 I, str. 154.
6 Prav tam.
7 Laibacher Zeitung1894 II, str. 2429.
8 Prav tam.
9 Laibacher Zeitung1893 II, str. 2063.
10 Gostujoœi ansambel iz Celovca je takrat uprizoril naslednje opere:Faust; Die Jüdin; Die Hugenotten; Lohengrin; Der Trompeter von Säkkinger;
Der Freischütz.
129
Ø. LAH • JULIUS OHM-JANUSCHOWSKY IN NJEGOVO KRITIØKO DELO V LJUBLJANI ta, saj podobnega uspeha ni imela nobena od øtevilnih operetnih predstav, ki so bile v letoønji se-zoni na sporedu do naveliœanosti. Ta prva operna predstava nemøkega gledaliøœa je bila tudi pouœ-na. Bila je jasen dokaz, katero hvaleæno podroœje se bo odprlo v gledaliøkemu podjetju na podroœju opere, bræ ko se bo iztekla sicer øe precej bogata zaloga operetnih novitet«11. Precej na øiroko se je o problematiki razpisal v sezoni 1896/97, ko so uprizorili premierno uprizorili Kienzlovo novite-toDer Evangelimanna. Poudaril je pomanjkanje operne produkcije, ki naj bi »...povzroœilo boleœo praznino v repertoarju, saj je kulturna institucija brez opere teæko pomembna«12. Hkrati je poz-dravil trud tedanjega direktorja gledaliøœa Adolfa Oppenheima, ki je v repertoar uvrstil – v primer-javi z veœino drugih gledaliøkih sezon – zares veliko øtevilo opernih del, pri tem pa naj bi opera
»zadostila vsem visokim zahtevam: obdræati publiko, tisk in direkcijo...«13. Øe posebno se mu je zdel pomemben poudarek na produkciji te zvrsti glede na »pomembnost Ljubljane«14, hkrati pa naj bi bilo nujno, da je »opera dobra; ne le, da se odlikujejo posamezniki, paœ pa da zadovolji celoten ansambel«15.
Morda se zdijo kritke Januschowskega mestoma æe kar zanesenjaøke, zato je nujno treba poudar-iti, da se je vseskozi odliœno zavedal razmer, ki so vladale v posamezni sezoni v Nemøkem gledal-iøœu, in zavestno izvzel pravo vrednostno ocenjevanje. To je v svojih poroœilih tudi veœkrat poudar-il. Prviœ æe ob otvoritveni predstavi novega gledaliøœa16, ko sta direkcija in reæija »pod vladajoœi-mi teækivladajoœi-mi razmeravladajoœi-mi, ki ne dopuøœajo temeljite priprave teækega dela ... pripravili ne sicer vzorno, a vendarle primerno inscenacijo uprizoritve Wallensteins Lager17«18. Upoøtevanje razmer je bilo seveda nujno tudi in øe posebno pri izvedbah tehtnejøih glasbeno-gledaliøkih del. V okviru æe omenjenega gostovanja celovøkih operistov je kritik ob postavitviLohengrinapoudaril, da se
»...moramo pri oceni predstave predvsem poøteno ozreti na razmerje meseœne opere s skupaj zbob-nanim ansamblom, nepripravljenim zborom in tujim orkestrom, [saj lahko le tako]praviœno obrav-navamo soliste, orkester in predvsem kapelnika, ki se je poøteno potrudil...«19. Podobno lahko za-sledimo skoraj desetletje kasneje, ko je kar nekaj besed namenil razmeram v gledaliøœu, pri tem pa se mu je zdelo æe kar nepotrebno poudariti, kako »nepraviœno se zdi zmogljivosti nemøkega gledaliøœa vrednotiti z merili bogato subvencioniranih gledaliøœ veœjih mest. ... Dober obisk pred-stav dokazuje, da sta dobra gledaliøka skupina, ki nima prevelikih lukenj, in zanimiv repertoar nosilna stebra gledaliøœa«20. Povsem upraviœeno je z veliko mero tolerance poroœal o izvedbah velikih scenskih del, øe posebno Wagnerjevih oper, ki »ostajajo nedosegljiv ideal provincialnih odrov, zato se moramo zadovoljiti z razumevajoœo in dovolj dostojno izvedbo«21. In: »...dovrøenih izvedb Ringa smo lahko deleæni le v Bayreuthu, saj na drugih odrih, kjer so morda skupaj zbrani najboljøi pevci in pevke, manjkajo spet druge oskrbe...«22. Hkrati se je pisec zavedal tudi morebitne nezadostnosti uvodnih predstav posameznih sezon, katerih kvaliteta ni bila nujno odvisna le od zunanjih dejavnikov, paœ pa »moramo prve predstave vedno presojati z veliko previdnostjo in po-pustljivostjo, saj øe vedno manjka potreben stik med solisti, zborom in orkestrom«.23
Poroœila veœjih in velikih opernih dogodkov Januschowskega so izdatna, pozornost pa je av-tor navadno namenil tako opisu zgodbe kot umestitvi dela v zgodovinski kontekst in v skladateljski
11 Laibacher Zeitung1893 I, str. 461-462.
12 Laibacher Zeitung1896 II, str. 2019.
13 Prav tam.
14 Prav tam.
15 Prav tam.
16 Gledaliøœe je 29.9.1892 otvorila slovenska direkcija, prva predstava nemøkega gledaliøœa je bila na sporedu dva dni kasneje, 1. 10.1892.
17 drama Friedricha Schillerja, prvi del trilogije Wallenstein.
18 Laibacher Zeitung1892 II, str. 1951.
19 Laibacher Zeitung1893 I, str. 713.
20 Laibacher Zeitung1902 II, str. 2275.
21 Laibacher Zeitung1906 II, str. 2465.
22 Laibacher Zeitung1907 I, str. 371-372.
23 Laibacher Zeitung1906 II, str. 2109.
130
M U Z I K O L O Ø K I Z B O R N I K • M U S I C O L O G I C A L A N N U A L X L I I I / 1 opus. Prav v tem se najbolj pokaæe njegovo poznavanje glasbeno zgodovinskih dejstev, kom-pozicijsko tehniœnih postopkov in posameznih skladateljskih osebnosti. Tako se je na primer po-drobno razpisal o (æe omenjeni) novi operiDer Evangelimann, katero je oznaœil za eno naj-boljøih v zadnjih letih. V opisu dela je sledil novonemøki glasbeni smeri, kjer sta »v operi tesno zdruæeni pesnitev in drama, eno dopolnjuje drugo... Iz resniœno plemenite ideje rojeno dogajanje bo v polnem razpoloæenjskem smislu poglobljeno in dopolnjeno s plemenito glasbo, ki priœa o obœute-njih in originalnosti«.24Øe posebno so ga prevzela velika, øe danes æiveœa dela iz svetovne operne zakladnice, pa tudi druge, danes manj znane ali æe pozabljene opere, nekdaj velike uspeønice.
Bilo mu je v posebno zadoøœenje, da je v sezoni 1898/99 lahko poroœal o uspeøni izvedbi Puc-cinijeveLa Boheme, v kateri se kaæe »nova tonska govorica, [...] zlasti v instrumentaciji in v kom-plikaciji zvoœnih elementov v glasbi«25. Bralce je opozoril na »instrumentalne in harmonske pikant-nosti, sijajno instrumentacijo, polno duha in razpoloæenja, ki nenehno preseneœajo in dajejo operi posebno vzburjenje, katerega napetost vztraja do konca«26. Ljubljanski krstAidev zaœetku leta 1905 je pospremil s kratkim zgodovinskim prerezom Verdijeve skladateljske »œudeæne« poti, katero naj bi »prehodil z vedno bolj zrelim duhom in vedno veœjo umetniøkostjo, a z vedno enako sveæi-no in mladostsveæi-nostjo obœutkov ter z nezmanjøasveæi-no energijo ustvarjalsveæi-nosti«27. Med drugim ga je v sezoni 1908/09 navduøila tudi operaTieflandskladatelja Eugena d'Alberta, ki da je »dognal vse skrivnosti mogoœnih izraznih faktorjev moderne dramatiœne tonske pesnitve in orkestra«, pri tem pa ni »nikoli zanikal v sebi obœutljivega umetnika mehke natanœnosti, finih linij detaljnega slika-nja, oœarljivih simfoniœnih æanrskih slik, øe zlasti pa (v nasprotju z Richardom Straussom) mo-jstrske obdelave pevskih glasov«28.
Navduøenje pisca je bilo veliko tudi pred vsako Wagnerjevo postavitvijo, saj se je zavedal veliœine njegovih del. Izvedbe nemøkega glasbenega velikana so bile na ljubljanskem odru sicer sila red-ke, a zato toliko bolj privlaœne in zanimive. Prviœ je o Wagnerju razmiøljal æe prvo sezono nove-ga gledaliøœa v Ljubljani, ko so v okviru æe omenjenenove-ga gostovanja celovøkih operistov izvedli operoLohengrin: »Na odru, zapisanemu operetam, je izvedba Wagnerjeve opere pomemben kul-turni dogodek, saj sili posluøalca k premiøljevanju in notranji poglobitvi v podroœje umetnosti, ki obudi v œloveku lasten œut za œisto in vzviøeno, za veliko in globoko, za popolno«29. Øe pomemb-nejøi sta se zdeli ljubljanski krstni uprizoritviDer fliegende HolländerinDie Walküre. Pri izved-bi slednje je med drugim opozoril, da je treba izved-biti »dober glasbenik, sposoben poznavalec Wag-nerja, do podrobnosti je potrebno izvesti tisto, kar piøe v partituri, predvsem pa je potrebno imeti v sebi nekaj wagnerjanskega duha«30.
Ob pregledovanju kritiøkih ocen Januschowskega ne gre spregledati tistih odsekov, kjer se avtor tako ali drugaœe navezuje na slovensko oziroma slovansko delo, za kar gre zahvala pred-vsem njegovim œeøkim koreninam. Najpomembnejøe se zdi temeljito poroœanje oGorenjskem slavœku in Foersterju (v zaœetku sezone 1896/97) – predvsem zato, ker kritika o delovanju Slovenskega gledaliøœa tedaj ni bila tako kakovostna kot tista o Nemøkem gledaliøœu (zahvalju-joœ prav Januschowskemu). Prav v oceni izvedbe novitete Gorenjski slavœek se kaæe tudi njegovo dojemanje ljubljanskega Deæelnega gledaliøœa, tedaj razdeljenega na dve nacionalni struji – Januschowski ju je oœitno smatral kot eno: »Globok uœinek treh opernih novitet »Der Evangelimann«,
»Gorenjski slavœek« in »Das Heimchen am Herd« je øe vedno æiv spomin«31.Od teh je bila
sloven-24 Laibacher Zeitung1896 II, str. 2019.
25 Laibacher Zeitung1898 II, str. 2334-2335.
26 Prav tam.
27 Laibacher Zeitung1905 I, str. 348.
28 Laibacher Zeitung1909 I, str. 191.
29 Laibacher Zeitung1893 I, str. 713.
30 Laibacher Zeitung1907 I, str. 371-372.
31 Laibacher Zeitung1896 II, str. 2387.
131
Ø. LAH • JULIUS OHM-JANUSCHOWSKY IN NJEGOVO KRITIØKO DELO V LJUBLJANI ska novost izvedena s strani slovenske direkcije32, kritik pa se je œutil dolænega, da »... se posveti-mo øe operi domaœega skladatelja«33. Pri tem se je øe posebej posvetil Foersterjevemu skladateljskemu delu in njegovemu kompozicijskemu postopku: »Njegove stvaritve imajo zaradi duhovitega vodenja glasov in odliœnega videza posebno umetniøko vrednost... Nadalje ni za spregledati skladateljevo zasluænost za povzdig slovenske ljudske pesmi, kateri je pripomogel z najrazliœnejøimi predelava-mi do velike razøirjenosti. ... Foersterjeva glasba deluje na obœutenje in razum, njegova glavna od-lika pa je melodiœna moœ, ki je pri sodobnih skladateljih redkost«34.O podobnem povezovanju dveh nacionalnih glasbenih institucij govori stavek »Kot nekoœ Mascagnieva opera35pomeni tudi premiera Leoncavalleve iskreœe in vroœekrvne opere za naøe mesto dogodek,...«36, s katerim je v sezoni 1893/94 Januschowski nagovoril bralce ob krstni izvedbi opereDer Bajazzona ljubljanskem odru. Pri tem pa velja poudariti, da se pisec nikdar ni spuøœal v primerjavo obeh gledaliøœ z vidika vrednotenja posameznih predstav, saj se je brækone zavedal morebitne nepraviœnosti takih sodb.
V vsakem delu je skuøal poiskati najboljøe in to nato na svoj lasten naœin posredovati bralcu.
Seveda pa ni bil vedno in nad vsem zgolj navduøen. Eden takønih, sicer redkih primerov je veris-tiœna opera; sicer se je moœno ogrel za operiCavalleria RusticanainDer Bajazzo,kateri pa je oznaœil kot »svetlo plat hitro minljive nenavadne smeri v podobi dveh vzorœnih oper mlado-itali-janske øole«37. Slednja naj bi oœarala »z napetim dogajanjem in œudovito lepoto glasbe velikega, prave-ga talenta«38–In: »Vsekakor so obiskovalci gledaliøœa v malem mestu manj navduøeni nad epidemijo morilskih oper, kakor naveliœani ljubitelji opere v velikih mestih«39. V celotnem obdobju ljubljanskega kritiøkega dela je bil Januschowsky negativno opredeljen le do dveh novosti v operni literaturi.
Na prelomu stoletja je tako pisal o neuspehu danes povsem neznane opereKarin, kateri »ne more-mo peti hvalnic iz glasbenega vidika, saj jo zaznamuje predvsem pomanjkanje sloga – nihanje med romantiœno opero in trivialno operetno glasbo – in uœinkuje povsem nezadovoljivo«40. Podobno neg-ativno je pristopil do Puccinijeve noviteteDas Mädchen aus dem goldenen Westen, ki jo je oz-naœil kot »glasbeno ilustracijo kavbojskega dela«, ki vzbudi »s svojo grozljivo brutalnostjo le globoko obæalovanje. Dogajanja na odru so veœinoma muœna za oko in tudi glasba muœi uho s kopiœe-njem disonanc, katerih vztrajnega nihanja ne najdemo v nobenem drugem delu Puccinija«41.
V svoji poroœilih je kritik poudaril predvsem doseæke izvajalcev glavnih vlog, ko pa je ølo za veœje dogodke, je skuøal zaobjeti tudi deleæ vseh drugih sodelujoœih. Pri tem je posebno pozornost namenil dirigentu in orkestru, pa tudi zboru in stranskim vlogam. Reæiserji, scenaristi in kostu-mografi se sicer niso pogosto pojavljali v njegovih prispevkih, veœji pomen jim je pripisoval pred-vsem v specifiœnih glasbeno-scenskih predstavah. Ena takih je WagnerjevDer fliegende Hol-länder, v kateri je kapelnik Robert Frank »glasbeni del[...]naøtudiral s hvalevredno predanos-tjo, veliko vnemo in spoøtovanja vrednim razumevanjem ter ga pripeljal, razmeram ustrezno, do uœinkovite veljave«42. Zelo nadrobno je tedaj pisal tudi o doseæku zbora – æenski zbor»...je bil okrepljen s solisti in sploh res posreœeno sestavljen...«43in tudi moøki zbor »...je opravil, kar je sploh bilo mogoœe opraviti, saj tudi najboljøi kapelnik ne more nadomestiti manjkajoœega gradiva, kot tudi ne pomanjkljive øtevilke. Zlasti bi bila zaæeljena ojaœitev prvih tenorjev, ki so zveneli preøibko«44.
32 Preostali omenjeni operi je na repertoar uvrstilo vodstvo nemøkega gledaliøœa.
33 Prav tam.
34 Prav tam.
35 Gre za opero Cavalleria rusticana, ki jo je Slovensko deæelno gledaliøœe prviœ uprizorilo jeseni 1892
36 Laibacher Zeitung1893 II, str. 2398-2399.
37 Prav tam.
38 Prav tam.
39 Laibacher Zeitung1896 II, str. 2387.
40 Laibacher Zeitung1900 I, str. 414.
41 Laibacher Zeitung1914 I, str. 518.
42 Laibacher Zeitung1905 I, str. 202.
43 Prav tam.
44 Prav tam.