Tik pred začetkom prvega vala epidemije v Sloveniji je na sliki 12 opaziti višji obisk trgovin in lekarn. To so opazili tudi trgovci, ki so že konec februarja 2020 zaznali spremembo pri nakupovanju. Obisk trgovin se je povečal, kupci po pogosto opravili večje nakupe kot običajno, povišalo se je povpraševanje po osnovnih živilih, živilih z daljšim rokom uporabe in razkužili. Tu se opazi pojav kopičenja izdelkov zaradi strahu pred morebitnim pomanjkanjem v prihodnosti (angl. hoarding). Takoj, ko je bila v državi razglašena epidemija, je opazen največji padec v obisku trgovin in lekarn. Obisk se je v drugi polovici marca 2020 skoraj prepolovil v primerjavi z izhodiščno vrednostjo in se običajnim razmeram približal šele v sredini meseca maja, po preklicu epidemije. V poletnih mesecih, ko je bilo omejitev zelo malo, je bil obisk zelo podoben običajnemu. Zmanjšanje obiska je sledilo v sredini oktobra 2020, ko je bila v državi ponovno razglašena epidemija. Padec obiska v jesenskem času je bil manjši kot padec spomladi, v primerjavi z izhodiščno vrednostjo je bil obisk za približno četrtino manjši. Potrošniki so takrat namreč bili že veliko bolj obveščeni o virusu, ukrepih in posledicah, ki jih lahko povzroči.
Pri obisku prostočasnih površin je bil padec veliko večji, kot pri obisku mest, ki spadajo v kategorijo trgovine in lekarne. Velika večina mest iz te kategorije je bila spomladi in jeseni zaradi vladnih odlokov zaprtih in s tem nedostopna potrošnikom. Na grafu se ta sprememba pokaže kot ogromen padec obiska te kategorije mest, ki v prvem valu znaša tudi do 80 odstotkov, v drugem pa do 70 odstotkov. Od druge polovice meseca maja do ponovnega jesenskega zaprtja so ta mesta lahko bila ponovno odprta in takrat je bil njihov obisk zelo podoben tistemu izpred začetka epidemije.
Opomba: Zaradi boljše preglednosti so vrednosti obiska mest ob nedeljah in praznikih, ko so bile nekatere trgovine določena obdobja zaprte, za Slovenijo na slikah 12, 13, 14 in 15 prilagojene.
23 4.3 Primerjava Slovenije in Švedske
Švedska je ena izmed redkih držav, ki se je ob začetku pandemije odločila za manj restriktiven način spopadanja z novim koronavirusom. Zaradi tega so bile razmere v državi veliko bolj podobne običajnim, trgovine so delovale na podoben način kot prej, do zaprtja države ni prišlo (Claeson in Hanson, 2020). Ker so se omejitve tam tako močno razlikovale v primerjavi z ukrepi v Sloveniji, bom podatke o obiskanost nekaterih kategorij mest primerjal s to državo.
Pri obisku mest iz kategorije trgovine in lekarne je predvsem spomladi in jeseni, ko je v Sloveniji bila razglašena epidemije, bil obisk v Sloveniji precej manjši kot na Švedskem, kjer je tekom celega leta 2020 obisk bil podoben običajnemu. Razlika ni bila tako očitna poleti, ko je v obeh državah veljalo manj omejitev.
Še večje razlike med državama je opaziti pri obisku mest, ki spadajo v kategorijo prostočasne površine. V Sloveniji je bilo več mesecev veliko trgovin iz te kategorije zaprtih, zato je bil obisk teh mest takrat ničen. Na Švedskem do podobnih zapiranj ni prišlo, je pa vseeno videti, da so ljudje nakupovali manj, kot običajno. Kljub odprtju je bil obisk tudi za četrtino nižji kot običajno, saj so ljudje hoteli zmanjšati tveganje za okužbo. Ker gre pri mestih iz te kategorije večinoma za prodajo izdelkov, ki niso nujni za preživetje, se je takim obiskom lažje izogniti oziroma premakniti nakup v prihodnost. Tudi v tej kategoriji je bil obisk višji v poletnih mesecih, ko je bilo v obeh državah manj dnevnih okužb in omejitev za širjenje virusa.
24
Slika 12: Primerjava Slovenije in Švedske v obisku trgovin in lekarn. (Indeks, 0 = izhodiščna vrednost)
Vir: Podatki Google, lasten prikaz, 2021
Slika 10: Primerjava Slovenije in Švedske v obisku trgovin in lekarnVir: Aragon
25
Slika 13: Primerjava Slovenije in Švedske v obisku prostočasnih površin. (Indeks, 0 = izhodiščna vrednost)
Vir: Podatki Google, lasten prikaz, 2021
Slika 10: Primerjava Slovenije in Švedske v obisku trgovin in lekarnVir: Aragon
26 4.4 Primerjava Slovenije in Avstrije
Avstrija je, za razliko od Švedske, sprejemala podobne ukrepe za zajezitev širjenja virusa kot Slovenija. Tudi tam je prišlo do zapiranje velikega dela gospodarstva, omejevanja druženja in potovanj, obvezne uporabe zaščitnih mask in ostalih omejitev, ki so veljale tudi pri nas. Ukrepi so bili sprejeti v podobnih časovnih obdobjih kot v Sloveniji, zato sta grafa obiska trgovin in lekarn ter prostočasnih površin v Avstriji zelo podobna grafoma obiska teh kategorij v Sloveniji (»COVID-19 pandemic in Austria«, 2021).
Obisk trgovin in lekarn je bil v obeh državah v spomladanskem in jesenskem delu leta 2020 ter na začetku 2021 manjši od izhodiščne vrednosti. Takrat so v obeh državah veljali ostrejši ukrepi za zajezitev virusa in število dnevnih okužb je bilo relativno visoko. Za razliko od Slovenije, je bil padec obiska te kategorije mest spomladi v Avstriji manjši. Poleti leta 2020 so se vrednosti obiska pri obeh državah približale izhodiščni vrednosti. Povečanje obiska je opaziti od druge polovice aprila 2021 dalje, ko se je obisk trgovin in lekarn v obeh državah za dlje časa dvignil nad izhodiščno vrednost in visok nivo obdržal tudi med poletjem.
Ogromen padec obiska prostočasnih površin je pri obeh državah opaziti v prvem valu koronavirusa. V mesecu maju se je obisk začel dvigovati v obeh državah, vendar v Avstriji počasneje in bolj zadržano kot v Sloveniji, kjer je poletni obisk nekajkrat presegel izhodiščno vrednost. Jeseni je v obeh državah obisk prostočasnih površin padel, a v nekoliko manjšem obsegu, kot se je to zgodilo spomladi. Vračanje k normalnemu nivoju obiska je bilo v prvi polovici leta 2021 v Sloveniji hitrejše kot v Avstriji. V poletnih mesecih je v Sloveniji obisk te kategorije mest bil večinoma višji od izhodiščne vrednost, kar se v Avstriji ni zgodilo.
27
Slika 14: Primerjava Slovenije in Avstrije v obisku trgovin in lekarn. (Indeks, 0 = izhodiščna vrednost)
Vir: Podatki Google, lasten prikaz, 2021
Slika 10: Primerjava Slovenije in Švedske v obisku trgovin in lekarnVir: Aragon
28
Slika 15: Primerjava Slovenije in Avstrije v obisku prostočasnih površin. (Indeks, 0 = izhodiščna vrednost)
Vir: Podatki Google, lasten prikaz, 2021
Slika 10: Primerjava Slovenije in Švedske v obisku trgovin in lekarnVir: Aragon
29
4.5 Diskusija, izzivi analize poročil ter priporočila za prihodnje raziskave
Poročila o mobilnosti v skupnosti so samo ena izmed baz podatkov, ki sem jih uporabil pri pisanju svoje diplomske naloge. Z njimi sem na konkretnih primerih videl v kakšnem obsegu je kriza vplivala na posameznike in njihov obisk določenih mest. Zapiranje oziroma omejevanje delovanje določenih delov gospodarstva in druge omejitve so vidni kot veliki padci v obisku nekaterih kategorij mest. Po večjem strahu in zadržanosti, ki je trajala tekom prvega vala epidemije, je kasneje pri ljudeh opaziti željo po vračanju v običajne razmere. To se še posebej opazi v obdobjih, ko je veljalo manj omejitev in so imeli ljudje več svobode.
Največjo negativno spremembo v obsegu gospodarske aktivnosti je bilo v Evropski uniji opaziti v 2. četrtletju leta 2020. To obdobje pokriva večji del prvega vala pandemije, ko je bila zaskrbljenost v povezavi z novim koronavirusom zelo visoka in ljudje še posebej previdni. Prav tako je v tem obdobju v Sloveniji in Avstriji, kjer so veljali podobni ukrepi, kot v veliko ostalih državah Evropske unije, videti največji padec pri obisku trgovin in lekarn ter prostočasnih površin. Podatki iz poročil o mobilnosti torej logično dopolnjujejo ugotovitve o stanju gospodarstva iz ostalih virov.
Zaradi vseh omejitev so posamezniki morali spremeniti običajen način potrošnje. Spoznali smo, da je pogosta sprememba bila ta, da so potrošniki kupovali redkeje in v večjih količinah kot običajno. Podobno bi lahko sklepali tudi pri analizi poročil obiska trgovin in lekarn.
Potreba po izdelkih, ki spadajo v to kategorijo mest, se med epidemijo ni pretirano spremenila, nivo obiska pa je v nekaterih obdobjih opazno nižji. Vidna je torej nižja frekvenca obiska in čeprav ne moremo z gotovostjo trditi, lahko sklepamo, da so bili nakupi pogosto večji kot običajno. Še večjo spremembo je opaziti pri izdelkih, ki se jih tretira kot nenujne in so večinoma na voljo v trgovinah, ki so bile v določenih obdobjih zaprte. Nekateri so se odločili za premik nakupov v prihodnost, ko se omenjene trgovine ponovno odprejo, drugi pa so te izdelke nakupovali prek spleta. Na sliki 9 je videti, da je bila prodaja prek spleta v Sloveniji od aprila do oktobra leta 2020 ves čas na visokem nivoju, čeprav je obisk fizičnih trgovin v tem obdobju močno nihal.
Kljub temu, da je zaradi nastalih razmer prišlo do večje uporabe spleta in izboljšane digitalne ponudbe storitev, se še vedno veliko ljudi najraje vrača v fizične trgovine. Predvsem od drugega četrtletja leta 2021 dalje se na poročilih o mobilnosti opazi visok obisk teh mest, ki precej presega izhodiščno vrednost. To se zdi nekoliko presenetljivo glede na to, da prodaja izdelkov prek spleta nadaljuje trend rasti. Prihodki od prodaje prek spleta v prvih petih mesecih leta 2021 namreč presegajo prihodke v enakem mesecu leta 2020 (SURS, 2021).
Sklepamo lahko, da bo dolgoročni vpliv krize ta, da bodo ljudje bolj pripravljeni sprejeti in uporabljati novejše, digitalne načine nakupovanja, ki pa po večini ne bodo pomenili znatnega zmanjšanja obiska fizičnih trgovin.
30
Poročila o mobilnosti imajo mnogo pozitivnih lastnosti, a tudi nekatere pomanjkljivosti, ki uporabniku preprečujejo še globljo analizo podatkov. Ena izmed ključnih pozitivnih lastnosti omenjenih poročil je ta, da se podatki pogosto osvežujejo in prikažejo vrednosti za vsak dan posebej. S tem so zelo dobro vidni učinki, ki so nastali kot rezultat ukrepov. Prav tako je v poročilih zbrana ogromna količina podatkov in je zato zelo dober približek realnega dogajanja. Pri tem je poskrbljeno za ohranjanje zasebnosti uporabnikov, obdelani podatki pa so prosto dostopni vsem uporabnikom spleta. Za potrebe svoje naloge bi zelo koristilo, da bi bila mesta razdeljena v več kategorij, saj bi tako lahko še natančneje analiziral spremembe pri potrošnikih. Poleg tega je izhodiščna vrednost, na katero se navezujejo vse vrednosti, izmerjena v zimskem času, kar včasih zahteva dodatno pozornost pri interpretaciji podatkov, saj so določene navade nekoliko spreminjajo glede na letni čas. Ti podatki nam tudi nič ne povejo o velikosti nakupov, ki so bili opravljeni ob obisku nekaterih mest, pri turističnih krajih pa ne izvemo nič o tipu gostov in če gre za tuje ali domače obiskovalce. Podatki iz poročil torej ne prikažejo celotne slike, a so zanimiv dodatek k še ostalim bazam podatkov, saj vsebujejo informacije, ki jih drugje običajno ne najdemo.
5 ZAKLJUČEK
Pandemija novega koronavirusa in ukrepi povezani s preprečevanjem njegovega širjenja so močno posegli v delovanje gospodarstva in obnašanje potrošnikov. Velik del gospodarske aktivnosti je deloval v zmanjšanem obsegu ali na prilagojen način in le redkim je uspelo v takih razmerah izboljšati svoje poslovanje. Spremembe so nastale tudi pri povpraševanju po veliko izdelkih, saj so negotovost, ki je nastala kot rezultat krize, in številne omejitve povzročili, da je bilo obnašanje kupcev težje napovedati. Veliko potrošnikov se je odločilo, da bodo z nakupi nekaterih izdelkov raje počakali na stabilnejše razmere. Zaradi omejevanja stikov med ljudmi in preprečevanja širjenja virusa, je bilo svetovano, naj ostanemo doma.
Internet je omogočil, da smo od doma delali, študirali in komunicirali z najbližjimi, veliko ljudi pa je z internetnim nakupovanjem nadomestilo obisk fizičnih trgovin. Želja po preprečevanju okužb je sprožila iskanje alternativ gotovinskemu plačevanju in zadržanost pred delitvijo prevoza v avtomobilu z neznanci. Previdnost ljudi je bila še posebej velika na začetku epidemije, v spomladanskih mesecih leta 2020, saj takrat ljudje novega virusa in njegovih posledic še niso tako dobro poznali.
Prihodnost v povezavi z epidemijo, širjenjem virusa in z njim povezanimi omejitvami je še vedno neznana. Verjetno si vsi želimo, da bi se lahko čimprej vrnili v normalno življenje, ki smo ga poznali pred začetkom pandemije. Upam, da se bo to zgodilo zelo kmalu in takrat bo zanimivo videti, katere navade, ki so nam postale vsakdanje v teh kriznih časih, bomo obdržali tudi v bodoče.
31 privarčevala največ doslej. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno s https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9582?fbclid=IwAR29O6z8FwsvTuz6AVj9pz9G BoHAyCBpULGmKLNLsd8gh2ZQB5TlH39TcT0
Claeson M. in Hanson S. (2020). COVID-19 and the Swedish enigma. NCBI. Pridobljeno s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7755568/
COVID-19 pandemic in Austria. (2021). Pridobljeno s
https://en.wikipedia.org/wiki/COVID-19_pandemic_in_Austria
Economic Impact Reports. (2021). Pridobljeno s https://wttc.org/Research/Economic-Impact
Eurostat. (2021). Pridobljeno s https://ec.europa.eu/eurostat
Ograjenšek I., Guštin Habuš A., Kalajanović I., Marash M. in Huo S. (2020). The impact of COVID-19 on the retail sector. Ljubljana: Časnik Finance, d. o. o.
Poročila o mobilnosti v skupnosti za COVID-19. (2021). Pridobljeno s https://www.google.com/covid19/mobility/
Rana P. (2020). For Uber, Coronaviru Pandemic Is Still Wighing on Rides Business. The Wall Street Journal. Pridobljeno s https://www.wsj.com/articles/uber-posts-third-quarter-loss-as-pandemic-continues-to-hurt-rides-11604610313
Redek T., Domadenik P. in Koman M. (2020). The macroeconomic effects of COVID-19 in the European union and the world. Ljubljana: Časnik Finance, d. o. o.
Impact of the COVID-19 crisis on short- and medium-term consumer behavior. (2020).
Pridobljeno s https://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/de/Documents/consumer-
business/Impact%20of%20the%20COVID-19%20crisis%20on%20consumer%20behavior.pdf
32
Sheth N. J. (2020). Impact of Covid-19 on Consumer Behavior: Will the Old Habits Return or Die? Journal of Business Research(117), 280-283. Pridobljeno s
https://www.researchgate.net/publication/341903732_Impact_of_Covid-19_on_Consumer_Behavior_Will_the_Old_Habits_Return_or_Die
Slovenci v strahu pred koronavirusom že množičneje po zaloge v trgovine. (2020).
Pridobljeno s https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenci-v-strahu-pred-koronavirusom-ze-mnozicneje-po-zaloge-v-trgovine.html?bl=0
SURS. (2021). Pridobljeno s https://pxweb.stat.si/SiStat/sl
What Is Coronavirus? (2021). Pridobljeno s
https://www.hopkinsmedicine.org/health/conditions-and-diseases/coronavirus
33