V Evropi deluje v sektorju trgovine na drobno približno 3,6 milijonov podjetij, ki zaposlujejo več kot 19 milijonov ljudi (Ograjenšek, Habuš, Kalajanović, Marash in Huo, 2020). Veliko trgovin se je zaradi omejevanja stikov med ljudmi moralo za določeno obdobje zapreti in s tem povzročilo velik padec prodaje. Tu gre predvsem za trgovine, ki se jih smatra za nenujne, ostale, ki so lahko ostale odprte, pa so morale spoštovati določene zahteve. Nekatere izmed njih so vplivale na uspešnost poslovanj, saj so omejevale hkratno število strank v trgovini, prepovedale prodajo nekaterih tipov artiklov in v nekaterih časovnih obdobjih dovoljevala vstop samo določeni skupini kupcev. Zaradi vseh naštetih ukrepov se je z začetkom pandemije nivo prodaje zmanjšal pri večini kategorij izdelkov, ena izmed redkih izjem so trgovine z živili, ki so v nekaterih obdobjih beležile porast prodaje.
Na sliki 7 so prikazani deleži prihodkov trgovine na drobno v Evropski uniji v primerjavi z letom 2015 v petih različnih kategorijah in celotne panoge trgovine na drobno razen motornih vozil. V letu 2019 in prvih dveh mesecih leta 2020 ni bilo večjih nihanj pri nobeni izmed kategorij. V marcu in aprilu leta 2020 je največji padec prihodkov videti pri neživilskih izdelkih, še posebej pri prodaji tekstila, oblačil in obutve ter računalniške in telekomunikacijske opreme. Prihodki od prodaje pri večini kategorij izdelkov so se od
-150,00%
januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december
Prihodi domačih turistov Prenočitve domačih turistov
Slika 6: Delež prihodov in prenočitev domačih in tujih turistov v Sloveniji v 2020 v primerjavi z letom 2019, v %.
14
meseca maja dalje približali nivoju izpred začetka pandemije. Največjo razliko je opaziti pri prodaji tekstila, oblačila in obutve, ki je kljub porastu v prodaji od maja dalje, ostala nižja od običajne vrednosti. Največji pozitiven vpliv pandemije je opaziti pri prihodkih od prodaje po pošti in prek spleta, ki konstantno raste že več let, z zaprtjem fizičnih trgovin pa se je prodaja v tej kategoriji močno povečala. Kljub padcu prodaje v poletnih mesecih, ko se je veliko fizičnih trgovin ponovno odprlo, je količina prihodkov od prodaje še vedno precej nad običajno vrednostjo pred začetkom pandemije. Najbolj konstantni so bili prihodki od prodaje hrane, pijače in tobačnih izdelkov. Z izjemo manjšega porasta na začetku pandemije, so te vrednosti primerljive s tistimi iz leta 2019 (Eurostat, 2021).
Opomba: Gibanje vrednosti prihodkov v vseh kategorijah prikazanih na sliki 7 je bilo tekom leta 2019 in do začetka pandemije relativno stabilno in brez večjih nihanj.
Nekatere ugotovitve iz analize prihodkov od trgovine na drobno v Evropski uniji veljajo tudi za Slovenijo. Tudi pri nas je bil opazen velik padec prihodkov v neživilskih kategorijah v marcu in aprilu leta 2020, ki mu je v poletnih mesecih sledil nivo prodaje primerljiv z obdobjem pred pandemijo, od oktobra dalje pa je opaziti ponoven padec, ki je praviloma manjši od tistega v spomladanskih mesecih. Prihodki od prodaje po pošti in prek spleta so v Sloveniji z začetkom epidemije strmo narasli in ostali konstantno visoki tudi med poletnimi
102,9
2019M10 2019M11 2019M12 2020M01 2020M02 2020M03 2020M04 2020M05 2020M06 2020M07 2020M08 2020M09 2020M10 2020M11 2020M12
Trgovina na drobno, razen motorna vozila Hrana, pijača in tobačni izdelki
Neživilski izdelki (razen goriva) Tekstil, oblačila, obutev
Računalniki, računalniška oprema, programska oprema, telekomunikacijska oprema Prodaja po pošti in prek interneta
Slika 7: Prihodki trgovine na drobno v Evropski uniji med letoma 2019 in 2020.
(Indeks, 2015 = 100)
15
meseci, čeprav je bila večina fizičnih trgovin odprtih. Prodaja prek spleta v novembru in decembru pričakovano naraste, leta 2020 pa je bil ta skok še bolj izrazit v primerjavi z ostalimi leti (SURS, 2021).
Prihodki trgovine na drobno v Sloveniji po pošti ali po internetu so med letoma 2019 in 2020 dosegali veliko večje vrednosti kot leta 2015, z vrednosti katerega primerjam podatke na slikah 7 in 8. Zaradi boljše preglednosti so prihodki trgovine na drobno v Sloveniji po pošti ali po internetu med letoma 2019 in 2020 predstavljeni ločeno (slika 9).
40,0 60,0 80,0 100,0 120,0 140,0 160,0 180,0
2019M01 2019M02 2019M03 2019M04 2019M05 2019M06 2019M07 2019M08 2019M09 2019M10 2019M11 2019M12 2020M01 2020M02 2020M03 2020M04 2020M05 2020M06 2020M07 2020M08 2020M09 2020M10 2020M11 2020M12
Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki Trgovina z neživili, brez motornih goriv
Vir: SURS, 2021
Vir: SURS
Slika 8: Prihodki trgovine na drobno v Sloveniji med letoma 2019 in 2020.
(Indeks, 2015 = 100)
16
3 VPLIV EPIDEMIJE NA POTROŠNJO IN POTROŠNIKE
V letu 2020 se je potrošnja gospodinjstev v Sloveniji znižala za 10,3 % v primerjavi z letom 2019, kar predstavlja razliko za približno 2,6 milijard evrov. To je velika sprememba v primerjavi z obdobjem med leti 2014 in 2019, ko so se izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo vsako leto večali. Največji dejavnik za znižano potrošnjo je bilo zaprtje trgovin z namenom omejevanja širjenja virusa in s tem premik nakupov v prihodnost. Poleg tega sta k rezerviranemu trošenju pripomogli negotova situacija na trgu dela in strah pred morebitno okužbo. V primerjavi s povprečjem Evropske unije je Slovenija ena izmed držav z najvišjim upadom potrošnje. Slednje je v Evropski uniji upadlo v povprečju za 6,9 % primerjavi z letom 2019. Poleg Slovenije (10,3 %) je velik padec opazen tudi pri Norveški (13,7 %), v Španiji (12 %) in Italiji (10,9 %) (Celcer, 2021).
Zaradi znižane potrošnje se je močno povečalo varčevanje (slovenskih) gospodinjstev. V primerjavi z letom 2019 se je stopnja varčevanja povečala za 11,7 % in je znašala 25,1 %.
To je precej nad povprečjem med leti 2008 in 2020, ki znaša 13,6 %. Stopnja varčevanja je bila največja izmed vseh držav Evropske unije, kjer povprečna vrednost znaša 18,5 %.
Sledijo še Irska (23,7 %), Nizozemska (23,6 %) in Nemčija (23,5 %). Prav tako je bil v Sloveniji viden največji skok v varčevanju v primerjavi z letom 2019. Podobno vrednost je dosegla le Irska s spremembo, ki je znašala 11,6 %, sledita še Belgija (8,8 %) in Španija (8,5 %) (Celcer, 2021).
2019M01 2019M02 2019M03 2019M04 2019M05 2019M06 2019M07 2019M08 2019M09 2019M10 2019M11 2019M12 2020M01 2020M02 2020M03 2020M04 2020M05 2020M06 2020M07 2020M08 2020M09 2020M10 2020M11 2020M12
Vir: SURS, 2021
Vir: SURS
Slika 9: Prihodki trgovine na drobno v Sloveniji po pošti ali po internetu med letoma 2019 in 2020. (Indeks, 2015 = 100)
17