UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Finančna matematika – 1. stopnja
Nejc Lukežič
OBNAŠANJE POTROŠNIKA V ČASU EPIDEMIJE KORONAVIRUSA
Delo diplomskega seminarja Mentorica: prof. dr. Tjaša Redek
Ljubljana, 2021
2
1 Uvod ... 6
2 Vpliv koronavirusa na gospodarstvo ... 7
2.1 Bruto domači proizvod ... 7
2.2 Trg dela ... 10
2.3 Turizem ... 11
2.4 Trgovina na drobno ... 13
3 Vpliv epidemije na potrošnjo in potrošnike ... 16
3.1 Vpliv epidemije na potrošnjo v začetnih mesecih ... 17
3.2 Spremembe navad ... 19
4 Poročila o mobilnosti posameznikov ... 21
4.1 Metodologija ... 21
4.2 Obiskanost kategorij mest v Sloveniji med prvim in drugim valom ... 22
4.3 Primerjava Slovenije in Švedske ... 23
4.4 Primerjava Slovenije in Avstrije ... 26
4.5 Diskusija, izzivi analize poročil ter priporočila za prihodnje raziskave ... 29
5 Zaključek ... 30
6 Viri ... 31
3
Slika 1: Razlika v vrednosti BDP v Sloveniji in Evropski uniji med leti 2015 in 2020 v primerjavi s prejšnjim letom, v %. ... 8 Slika 2: Napoved gibanja vrednosti BDP v evroobmočju in Sloveniji do konca leta 2022.
(Indeks, Q4 2019 = 100) ... 9 Slika 3: Sprememba v aktivnosti pri izbranih panogah v Evropski uniji leta 2020 v primerjavi z letom 2019, v %. ... 10 Slika 4: Delež brezposelnosti med aktivnim prebivalstvom v Evropski uniji in Sloveniji med letoma 2019 in 2020, v %. ... 11 Slika 5: Delež prihodov in prenočitev turistov v Sloveniji v 2020 v primerjavi z letom 2019, v %. ... 12 Slika 6: Delež prihodov in prenočitev domačih in tujih turistov v Sloveniji v 2020 v primerjavi z letom 2019, v %. ... 13 Slika 7: Prihodki trgovine na drobno v Evropski uniji med letoma 2019 in 2020. (Indeks, 2015 = 100) ... 14 Slika 8: Prihodki trgovine na drobno v Sloveniji med letoma 2019 in 2020. (Indeks, 2015 = 100) ... 15 Slika 9: Prihodki trgovine na drobno v Sloveniji po pošti ali po internetu med letoma 2019 in 2020. (Indeks, 2015 = 100) ... 16 Slika 11: Odstotek respondentov, ki je v 2020 pred epidemijo načrtoval nakup, že kupil ali ne bo kupil določene dobrine... 18 Slika 10: Delež potrošnikov, ki so v letu 2020 načrtovali nakup naslednjih izdelkov, v %.
... 18 Slika 12: Primerjava Slovenije in Švedske v obisku trgovin in lekarn. (Indeks, 0 = izhodiščna vrednost) ... 24 Slika 13: Primerjava Slovenije in Švedske v obisku prostočasnih površin. (Indeks, 0 = izhodiščna vrednost) ... 25 Slika 14: Primerjava Slovenije in Avstrije v obisku trgovin in lekarn. (Indeks, 0 = izhodiščna vrednost) ... 27 Slika 15: Primerjava Slovenije in Avstrije v obisku prostočasnih površin. (Indeks, 0 = izhodiščna vrednost) ... 28
4 POVZETEK
V diplomski nalogi z naslovom »Obnašanje potrošnika v času epidemije koronavirusa« sem sem analiziral obnašanje potrošnika v krizni situaciji, ko mora zaradi zunanjih omejitev prilagoditi svoje potrošno obnašanje. Cilj naloge je bil predstaviti spremembe v njegovem obnašanju v času epidemije koronavirusa in analizirati podatke iz poročil o mobilnosti prebivalstva. S pomočjo analize ekonomskih posledic korona krize in analize sprememb navad ljudi glede potrošnje med epidemijo sem odgovoril na svoja raziskovalna vprašanja.
Slednja se nanašajo na vpliv krize na gospodarstvo in posameznike v družbi, glavne potrošne navad pred krizo, prilagoditve potrošnih navad posameznikov zaradi zunanjih omejitev ter dolgoročne vplive krize na obnašanje potrošnikov. Metoda raziskovanja je bila analiza literature in obstoječih baz podatkov s programom R. Osredotočil sem se na dogajanje v Evropski uniji in še posebej v Sloveniji, s poročili o mobilnosti prebivalstva pa sem podrobneje opazoval tudi dogajanje na Švedskem in v Avstriji.
Rezultati prikazujejo, da je pandemija novega koronavirusa močno posegla v delovanje gospodarstva in obnašanje potrošnikov. Velik del gospodarske aktivnosti je zaradi nastalih razmer deloval v zmanjšanem obsegu ali na prilagojen način. Potrošniki so zaradi ukrepov za omejevanje širjenja virusa in splošne negotovosti spremenili nivo povpraševanja za različne kategorije izdelkov. Velik pomen med epidemijo koronavirusa je imel splet, ki je pomagal pri izvajanju delovnih in učnih procesov, socializaciji, nakupovanju itd. Vpliv pandemije, ukrepov in sprememb v obnašanju potrošnikov so vidni tudi v poročilih o mobilnosti.
Zaključil sem, da je pandemija močno posegla v običajno delovanje gospodarstva in povzročila spremembe v obnašanju potrošnikov. Nekatere bodo po koncu nastalih razmer izzvenele, pri nekaterih pa bo učinek opazen tudi po koncu pandemije in odpravi omejitev.
5 ABSTRACT
In the Bachelor thesis titled "Consumer behavior during the coronavirus epidemic", I analyzed consumer behavior in a crisis situation when the consumer has to adjust its consumption behavior due to external constraints. The aim of the paper was to present the changes in its behavior during the coronavirus epidemic and to analyze the data from mobility reports. Through the analysis of the economic consequences of the corona crisis and the analysis of changes in people's consumer habits during the epidemic, I answered my research questions. The questions were regarding the impact of the crisis on the economy and individuals, main consumer habits before the crisis, the adjustment of individuals' consumption habits due to external constraints and the long-term effects of the crisis on consumer behavior. The research method was the analysis of literature and existing databases with the program R. I focused on events in the European Union and especially in Slovenia. With mobility reports I also observed events in Sweden and Austria in more detail.
The results show that the new coronavirus pandemic has severely affected the functioning of the economy and consumer behavior. Due to the situation, a large part of economic activity operated on a reduced scale or in an adapted manner. Consumers have changed the level of demand for different products due to measures to limit the spread of the virus and general uncertainty. Of great importance during the coronavirus epidemic was the web, which helped with the implementation of work and learning processes, socialization, shopping, etc. The impact of the pandemic, measures and changes in consumer behavior are also visible in mobility reports.
To conclude, the pandemic had severely disrupted the normal functioning of the economy and caused changes in consumer behavior. Some will disappear after the end of the current situation, and for some the effect will be noticeable even after the end of the pandemic and the removal of restrictions.
Math. Subj. Class. (2010): 91B10, 91B55
Ključne besede: epidemija, obnašanje potrošnika, COVID-19, mobilnost Key words: epidemic, consumer behavior, COVID-19, mobility
6
1 UVOD
Pandemija koronavirusne bolezni 2019, poimenovane tudi COVID-19, je izbruhnila konec leta 2019 na Kitajskem in se hitro začela širiti po celem svetu, kar je privedlo do zdravstvene krize mednarodnih razsežnosti in razglasitve pandemije v prvi polovici marca 2020. Virus, poimenovan SARS-Cov-2, se med ljudmi zelo hitro širi, saj je lahko prenosljiv in večina ljudi še nima protiteles, s katerimi bi se pred virusom lahko zaščitila. Po okužbi se pri bolnikih najpogosteje pojavijo povišana telesna temperatura, kašelj, bolečine v mišicah, oteženo dihanje in utrujenost, lahko pa okuženi bolezen preboli z zelo blagimi simptomi ali brez njih (»What Is Coronavirus?«, 2021). Z namenom omejevanja širjenja virusa in preprečevanja preobremenitve zdravstvenih služb so države sprejemale ukrepe, ki so močno posegle v običajno delovanje gospodarstva, navad ljudi in celotnega javnega življenja.
Glavni namen vseh ukrepov je bil znižanje stikov med ljudmi in posledično zmanjšanje možnosti za prenos okužbe, zato je bil pogost nasvet ta, da ostanemo doma in se ven odpravimo le po najnujnejših opravkih. Prav tako so bile marsikje trgovine, ki niso prodajale nujnih življenjskih potrebščin, veliko časa zaprte, potovanja izven državnih mej so bila odsvetovana ali onemogočena, gibanje izven domov je bilo vezano na čas dneva ali pogojeno z nošenjem zaščitne opreme itd. Vse te omejitve so močno posegle v običajno dogajanje v gospodarstvu in spremenile potrošniške navade ljudi.
V svoji diplomski nalogi z naslovom »Obnašanje potrošnika v času epidemije koronavirusa«
bom opisoval obnašanje potrošnika v krizni situaciji, ko mora zaradi zunanjih omejitev prilagoditi svoje potrošno obnašanje. Cilj naloge je predstaviti spremembe v njegovem obnašanju v času epidemije koronavirusa in analizirati podatke iz poročil o mobilnosti prebivalstva. S pomočjo analize ekonomskih posledic korona krize in analize sprememb navad ljudi glede potrošnje med epidemijo bom v svoji diplomski nalogi odgovoril na naslednja raziskovalna vprašanja:
• kako je kriza vplivala na gospodarstvo in posameznike v družbi;
• kakšne so bile glavne potrošne navade pred krizo;
• kako so posamezniki morali prilagoditi svoje potrošne navade zaradi zunanjih omejitev;
• kakšni bodo dolgoročni vplivi krize na obnašanje potrošnikov.
Za izdelavo svoje diplomske naloge sem analiziral literaturo in obstoječe baze podatkov s programom R. Osredotočil sem se na dogajanje v Evropski uniji, še posebej v Sloveniji. S poročili o mobilnosti prebivalstva sem podrobneje opazoval tudi dogajanje na Švedskem in v Avstriji.
Naloga je sestavljena iz treh delov, v prvem je predstavljen vpliv novega koronavirusa na gospodarstvo, v drugem je osrednja tema potrošnik in sprememba njegovega obnašanja, v tretjem pa analiza poročil o mobilnosti posameznikov.
7
2 VPLIV KORONAVIRUSA NA GOSPODARSTVO
Pandemija novega koronavirusa je povzročila spremembe na vseh področjih javnega življenja, pri čemer gospodarstvo ni bilo izjema. Države so z namenom omejevanja širjenja virusa sprejele številne podobne ukrepe. Zaprtje držav oziroma »lockdown«, ustavitev večjega dela javnega življenja in ostale omejitve so prisilile v drugačen način organizacije in delovanja gospodarstva kot celote. Delovne procese je bilo potrebno prilagoditi novim smernicam za preprečevanje okužb, zato je marsikje, kjer je bilo mogoče, delo potekalo od doma. Zaščitne maske, redno razkuževanje, zagotavljanje varnostne razdalje in ostali zaščitni ukrepi so postali del običajnega delovnika, saj bi morebitno širjenje okužb med delavci lahko privedlo do znatnega zmanjšanja delovne sile in s tem poslabšalo delovanje podjetja oziroma gospodarskega subjekta. Zaradi zmanjšanja obsega delovanja ali v skrajnih primerih zaprtja podjetij oziroma posameznih oddelkov, je prišlo do motenj v dobavnih verigah, kar je v nekaterih primerih vodilo do zmanjšanja ponudbe določenih izdelkov. Poleg tega je prišlo do zmanjšanja tudi pri povpraševanju večine kategorij izdelkov. To je sledilo kot rezultat sprejetih ukrepov za omejevanje širjenja virusa, negotovosti in znižanja razpoložljivega dohodka potrošnikov zaradi povišane brezposelnosti, izgube dela ali čakanja na delo. Izpad dela in (začasno) zaprtje je bilo še posebej opazno v zabavni industriji in turističnem sektorju ter pri dejavnostih, ki so z njim močno povezane. Posledice v gospodarskem sektorju so bile tako velike tudi zaradi nepripravljenosti podjetij na pandemijo in pogosto brez primerne infrastrukture za izvedbo delovnega procesa na način, ki bi bil najustreznejši glede na razmere. Poleg tega je bilo v razmeroma kratkem času sprejetih veliko ukrepov, ki so prisilili v drugačno delovanje od običajnega, dodatno oviro pa so predstavljali potrošniki, ki so zaradi negotovosti, zmede in nepripravljenosti spremenili pričakovan nivo in strukturo povpraševanja po izdelkih (Redek, Domadenik in Koman, 2020).
2.1 Bruto domači proizvod
Bruto domači proizvod (BDP) predstavlja vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev in je eden pomembnejših pokazateljev gospodarske aktivnosti države oziroma regije (Callen, 2020). BDP se je z začetkom pandemije znižal praviloma v vseh državah, nivo padca pa je bil odvisen od glavnih gospodarskih dejavnosti v državi in sprejetih ukrepov za zajezitev virusa. Največje znižanje vrednosti je opaziti pri državah, kjer se je virus širil hitreje kot drugod, prav tako pri tistih, kjer velik delež BDP-ja predstavlja turizem, ki je zaradi pandemije ena izmed najbolj prizadetih dejavnosti (Redek idr., 2020). Največji padec je opaziti pri Španiji, kjer je vrednost BDP v drugem četrtletju leta 2020 bila za 21,6 % nižja kot v enakem obdobju leta 2019. V državi so v omenjenem obdobju imeli precej težav z obvladovanjem epidemije, pomembno gospodarsko dejavnost pa predstavlja turizem, ki prinese več kot 14 % vrednosti celotnega BDP države. Precej težav s širjenjem virusa so beležili tudi v Združenem Kraljestvu, zato je bil padec BDP v drugem četrtletju leta 2020 velik, znašal je 20,8 %. Nadpovprečno znižanje vrednosti BPD je imelo tudi veliko ostalih
8
držav ob Sredozemskem morju, kjer je turizem ena glavnih gospodarskih dejavnosti. Italiji se je vrednost BDP v drugem četrtletju leta 2020 znižala za 18,2 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, v Franciji je padec znašal 18,6 %, na Portugalskem 16,3 %, na Hrvaškem 15,7 %. V Sloveniji je padec v tem obdobju znašal 13 %, kar je blizu povprečja Evropske unije, ki znaša 13,8 % (Eurostat, 2021).
Na nasprotni strani imamo nekaj držav, kjer pandemija novega koronavirusa ni imela tako močnega vpliva na vrednost bruto domačega proizvoda. V teh državah turizem praviloma ne prispeva bistvenega deleža k BDP. Primeri teh držav v Evropi so Irska, Litva in Norveška.
Na Irskem, kjer delež turizma znaša zgolj 4,3 %, je bil padec vrednost BDP najmanjši, in sicer le 2,7 %. Na Norveškem je ta padec znašal 4,4 %, v Litvi pa 4,7 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019. Pri obeh omenjenih državah doprinese turistični sektor manj kot 10 % celotne vrednosti BDP (Economic Impact Reports, 2021).
Na sliki 2 je prikazana napoved gibanja vrednosti bruto domačega proizvoda za Slovenijo in evroobmočje, ki temelji na oceni gospodarskega stanja v posameznih državah in svetovnem gospodarstvu in uporabi kombinacije modelnih analiz in presoje strokovnjakov. Napoved je ustvarjena po četrtletjih do konca leta 2022. Vrednost 100 predstavlja stanje v zadnjem četrtletju leta 2019 in nanj so vezane ocene v vseh ostalih obdobjih. Videti je velik padec v drugem četrtletju 2020 in nato približevanje vrednosti iz zadnjega dela leta 2019, ki jo bo, tako Slovenija kot tudi evroobmočje, doseglo in preseglo v letu 2022 (OECD, 2021).
-8,0 -6,0 -4,0 -2,0 0,0 2,0 4,0 6,0
2015 2016 2017 2018 2019 2020
Evropska unija Slovenija Evroobmočje
Slika 1: Razlika v vrednosti BDP v Sloveniji in Evropski uniji med leti 2015 in 2020 v primerjavi s prejšnjim letom, v %.
Vir: Eurostat, 2021
9
Sprememba v vrednosti bruto domačega proizvoda v Evropski uniji je nastala zaradi padca aktivnosti, ki se je zgodil praviloma v vseh panogah. Nekatere izmed njih so si opomogle relativno hitro in se vrnile v obseg delovanja podoben času pred krizo, druge bodo za okrevanje potrebovale dalj časa. Izjema je bila panoga informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, ki je po manjšem padcu aktivnosti v drugem četrtletju leta 2020 v naslednjih dveh četrtletjih beležila višji obseg dejavnosti kot v istih obdobjih leta 2019 (slika 3).
Relativno majhen negativen vpliv krize je opaziti tudi v finančni in zavarovalniški dejavnosti. Največji negativen vpliv pandemije je opaziti pri panogi v katero uvrščamo umetnost, zabavo, rekreacijo in druge storitvene dejavnosti. V primerjavi z istimi obdobji leta 2019 je ta panoga v vseh četrtletjih leta 2020 doživela največje padce aktivnosti. Velik padec, predvsem v drugem četrtletju leta, je viden tudi pri trgovini na debelo in drobno, prometu, nastanitvah in gostinstvu ter proizvodnji (Eurostat, 2021).
80 85 90 95 100 105 110
2019-Q4 2020-Q1 2020-Q2 2020-Q3 2020-Q4 2021-Q1 2021-Q2 2021-Q3 2021-Q4 2022-Q1 2022-Q2 2022-Q3 2022-Q4
Evroobmočje Slovenija
Slika 2: Napoved gibanja vrednosti BDP v evroobmočju in Sloveniji do konca leta 2022.
(Indeks, Q4 2019 = 100)
Vir: OECD, 2021
10
Kriza, ki je nastala zaradi širjenja virusa SARS-CoV-2, je v primerjavi s finančno krizo leta 2009 močnejša in bo najverjetneje trajala dlje časa. V letu 2009 so države Evropske unije v povprečju izgubile 4,3 % vrednosti BDP, v Sloveniji je bil ta padec večji in je znašal 7,5 %.
Največji padec je bil v Estoniji, Latviji in Litvi, kjer so četrtletni padci dosegali vrednosti okoli 15 % nižje od vrednosti v enakem obdobju leta prej. V letu 2020 je država Evropske unije v povprečju izgubila 6,4 % vrednost BDP, v Sloveniji je ta znašal 5,5 %, težave v povezavi s koronavirusom in njegovimi učinki pa še vedno niso odpravljene in zato lahko pričakujemo, da bo do vsaj neke mere delovanje gospodarstva še nekaj časa omejeno in bo zato kriza trajala še dlje (Eurostat, 2021).
2.2 Trg dela
Omejitve in ukrepi so povzročili posledice tudi na trgu dela. Povišala se je stopnja brezposelnosti in število ljudi, ki so pristali na čakanju na delo. V tretjem četrtletju leta 2020 je v Evropski uniji delež brezposelnih med aktivnim prebivalstvom znašal 7,6 %, kar pomeni več kot 2,3 milijona brezposelnih več, kot v enakem obdobju leta 2019, ko je bil delež brezposelnega aktivnega prebivalstva 6,4 %. V primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta je višjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji zaznati tudi v zadnjem četrtletju leta 2020. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti višja v zadnjih treh četrtletjih leta 2020 v primerjavi s podatki iz leta 2019. Največjo razliko je opaziti v zadnjem četrtletju, ko je delež brezposelnih v državi znašal 5,1 %. To predstavlja približno 12.000 več brezposelnih oseb kot v enakem obdobju leta 2019, ko je bilo brez dela 4 % aktivnega prebivalstva (slika 4, Eurostat, 2021).
-35,0 -30,0 -25,0 -20,0 -15,0 -10,0 -5,0 0,0 5,0
2020Q1 2020Q2 2020Q3 2020Q4
Vse panoge skupaj Proizvodnja
Trgovina na debelo in drobno, promet, nastanitve, gostinstvo Informacijske in komunikacijske dejavnosti
Finančne in zavarovalniške dejavnosti Umetnost, zabava, rekreacija in druge storitvene dejavnosti
Slika 3: Sprememba v aktivnosti pri izbranih panogah v Evropski uniji leta 2020 v primerjavi z letom 2019, v %.
Vir: Eurostat, 2021
11
Z namenom zmanjšanja šoka, ki ga je pandemija povzročila na trgu dela in zaradi zaščite delovnih mest, so države začele uveljavljati sheme skrajšanega delovnega časa in sofinanciranje čakanja na delo. Zaradi teh ukrepov so podatki o brezposelnosti precej nižji od dejanskega stanja na trgu dela, realnejši prikaz posledic bo verjetno viden šele v prihodnosti. Za lažjo predstavo tega, v kako velikem obsegu so se uporabljale omenjene sheme, lahko pogledamo trg dela v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji in Španiji. V aprilu leta 2020 je bilo na tem območju več kot 26 milijonov delavcev, kar predstavlja približno petino delovne sile, na shemah skrajšanega delovnega časa oziroma je prejemalo nadomestila. Do junija istega leta se je omenjeno število zmanjšalo na 11 milijonov, kar je približno 9 % delovne sile tega območja. Veliko število ljudi, ki so prekinili običajno opravljanje svojega dela, je bilo zaposlenih v turizmu in z njim povezanimi dejavnostmi, kot je na primer gostinstvo (Redek idr., 2020).
2.3 Turizem
Ena izmed dejavnosti, ki je bila zaradi pandemije novega koronavirusa močno prizadeta, je turizem. Pred pandemijo je turizem kot sektor rastel hitreje, kot je bila splošna gospodarska rast. V letu 2019 je gospodarstvo globalno zraslo za 2,5 %, turizem pa za 3,5 %. Istega leta je predstavljal približno 10 % globalne vrednosti BDP in doprinesel podoben odstotni delež delovnih mest, kar pomeni 330 milijonov delovnih mest. Podobno velja tudi v Evropski uniji, kjer je leta 2019 turizem predstavljal 9,5 % vrednosti BDP in 11,2 % vseh razpoložljivih delovnih mest (Farčnik, Galeska, Mugoša in Palevska, 2020).
0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0 6,0 7,0 8,0
2019Q1 2019Q2 2019Q3 2019Q4 2020Q1 2020Q2 2020Q3 2020Q4
Evropska unija Slovenija
Vir: Eurostat, 2020
Slika 4: Delež brezposelnosti med aktivnim prebivalstvom v Evropski uniji in Sloveniji med letoma 2019 in 2020, v %.
12
Omejitve so po večini povsod preprečile potovanja izven državnih meja. Globalno je bilo potovanj izven državnih meja v letu 2020 za 74 % manj kot leta 2019. Največji padec je beležiti v Aziji, Avstraliji in Oceaniji. Na to območje je v letu 2020 potovalo 84 % manj turistov kot leta 2019. V Evropi je bilo prihodov tujih turistov v letu 2020 za 70 % manj kot leto prej (UNWTO, 2021).
Pričakovano je bil upad števila turistov opazen tudi v Sloveniji (slika 5, slika 6). Poleg omejitve prihodov tujih turistov v državo, je turizem znotraj države trpel tudi zaradi prepovedi sprejemanja gostov v določenih obdobjih. Zaradi tega v aprilu in maju nismo beležili skoraj nikakršne turistične dejavnosti v državi. Poleti, ko je bilo veliko omejitev za zajezitev virusa sproščenih, se je turistična dejavnost nekoliko razživela in v primerjavi z istim obdobjem leta 2019, je bilo turistov le za petino manj. V zadnjem četrtletju je bila turistična dejavnost v državi zopet zelo skromna. Država je z namenom pomoči turistični panogi izdala slovenskim državljanom turistične vavčerje, ki se jih lahko koristi za plačilo namestitev oziroma namestitev z zajtrkom na območju Slovenije. To je bil eden glavnih razlogov, da je v poletnih mesecih število domačih turistov močno naraslo. Med julijem in septembrom leta 2020 je bilo slovenskih turistov za 1.5 oziroma 2 krat več kot v enakem obdobju leta 2019 (SURS, 2021).
Opomba: Podatki prikazujejo domače in tuje turiste skupaj.
-120,0%
-100,0%
-80,0%
-60,0%
-40,0%
-20,0%
0,0%
20,0% januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december
Prihodi turistov Prenočitve turistov
Vir: SURS, 2021
Slika 5: Delež prihodov in prenočitev turistov v Sloveniji v 2020 v primerjavi z letom 2019, v %.
13
Opomba: Podatki prikazujejo spremembo v primerjavi z istim mesecem leta 2019.
2.4 Trgovina na drobno
V Evropi deluje v sektorju trgovine na drobno približno 3,6 milijonov podjetij, ki zaposlujejo več kot 19 milijonov ljudi (Ograjenšek, Habuš, Kalajanović, Marash in Huo, 2020). Veliko trgovin se je zaradi omejevanja stikov med ljudmi moralo za določeno obdobje zapreti in s tem povzročilo velik padec prodaje. Tu gre predvsem za trgovine, ki se jih smatra za nenujne, ostale, ki so lahko ostale odprte, pa so morale spoštovati določene zahteve. Nekatere izmed njih so vplivale na uspešnost poslovanj, saj so omejevale hkratno število strank v trgovini, prepovedale prodajo nekaterih tipov artiklov in v nekaterih časovnih obdobjih dovoljevala vstop samo določeni skupini kupcev. Zaradi vseh naštetih ukrepov se je z začetkom pandemije nivo prodaje zmanjšal pri večini kategorij izdelkov, ena izmed redkih izjem so trgovine z živili, ki so v nekaterih obdobjih beležile porast prodaje.
Na sliki 7 so prikazani deleži prihodkov trgovine na drobno v Evropski uniji v primerjavi z letom 2015 v petih različnih kategorijah in celotne panoge trgovine na drobno razen motornih vozil. V letu 2019 in prvih dveh mesecih leta 2020 ni bilo večjih nihanj pri nobeni izmed kategorij. V marcu in aprilu leta 2020 je največji padec prihodkov videti pri neživilskih izdelkih, še posebej pri prodaji tekstila, oblačil in obutve ter računalniške in telekomunikacijske opreme. Prihodki od prodaje pri večini kategorij izdelkov so se od
-150,00%
-100,00%
-50,00%
0,00%
50,00%
100,00%
150,00%
200,00%
250,00%
januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december
Prihodi domačih turistov Prenočitve domačih turistov Prihodi tujih turistov Prenočitve tujih turistov
Vir: SURS, 2021
Slika 1:Prihodki trgovine na
drobno v
Evropski uniji.Vir:
SURS
Slika 6: Delež prihodov in prenočitev domačih in tujih turistov v Sloveniji v 2020 v primerjavi z letom 2019, v %.
14
meseca maja dalje približali nivoju izpred začetka pandemije. Največjo razliko je opaziti pri prodaji tekstila, oblačila in obutve, ki je kljub porastu v prodaji od maja dalje, ostala nižja od običajne vrednosti. Največji pozitiven vpliv pandemije je opaziti pri prihodkih od prodaje po pošti in prek spleta, ki konstantno raste že več let, z zaprtjem fizičnih trgovin pa se je prodaja v tej kategoriji močno povečala. Kljub padcu prodaje v poletnih mesecih, ko se je veliko fizičnih trgovin ponovno odprlo, je količina prihodkov od prodaje še vedno precej nad običajno vrednostjo pred začetkom pandemije. Najbolj konstantni so bili prihodki od prodaje hrane, pijače in tobačnih izdelkov. Z izjemo manjšega porasta na začetku pandemije, so te vrednosti primerljive s tistimi iz leta 2019 (Eurostat, 2021).
Opomba: Gibanje vrednosti prihodkov v vseh kategorijah prikazanih na sliki 7 je bilo tekom leta 2019 in do začetka pandemije relativno stabilno in brez večjih nihanj.
Nekatere ugotovitve iz analize prihodkov od trgovine na drobno v Evropski uniji veljajo tudi za Slovenijo. Tudi pri nas je bil opazen velik padec prihodkov v neživilskih kategorijah v marcu in aprilu leta 2020, ki mu je v poletnih mesecih sledil nivo prodaje primerljiv z obdobjem pred pandemijo, od oktobra dalje pa je opaziti ponoven padec, ki je praviloma manjši od tistega v spomladanskih mesecih. Prihodki od prodaje po pošti in prek spleta so v Sloveniji z začetkom epidemije strmo narasli in ostali konstantno visoki tudi med poletnimi
102,9
22,4 159,8
205,6
0,0 40,0 80,0 120,0 160,0 200,0
2019M10 2019M11 2019M12 2020M01 2020M02 2020M03 2020M04 2020M05 2020M06 2020M07 2020M08 2020M09 2020M10 2020M11 2020M12
Trgovina na drobno, razen motorna vozila Hrana, pijača in tobačni izdelki
Neživilski izdelki (razen goriva) Tekstil, oblačila, obutev
Računalniki, računalniška oprema, programska oprema, telekomunikacijska oprema Prodaja po pošti in prek interneta
Vir: Eurostat, 2021
Slika 2:
Prihodki
trgovine na
drobno v
Sloveniji.Vir:
Eurostat
Slika 7: Prihodki trgovine na drobno v Evropski uniji med letoma 2019 in 2020.
(Indeks, 2015 = 100)
15
meseci, čeprav je bila večina fizičnih trgovin odprtih. Prodaja prek spleta v novembru in decembru pričakovano naraste, leta 2020 pa je bil ta skok še bolj izrazit v primerjavi z ostalimi leti (SURS, 2021).
Prihodki trgovine na drobno v Sloveniji po pošti ali po internetu so med letoma 2019 in 2020 dosegali veliko večje vrednosti kot leta 2015, z vrednosti katerega primerjam podatke na slikah 7 in 8. Zaradi boljše preglednosti so prihodki trgovine na drobno v Sloveniji po pošti ali po internetu med letoma 2019 in 2020 predstavljeni ločeno (slika 9).
40,0 60,0 80,0 100,0 120,0 140,0 160,0 180,0
2019M01 2019M02 2019M03 2019M04 2019M05 2019M06 2019M07 2019M08 2019M09 2019M10 2019M11 2019M12 2020M01 2020M02 2020M03 2020M04 2020M05 2020M06 2020M07 2020M08 2020M09 2020M10 2020M11 2020M12
Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki Trgovina z neživili, brez motornih goriv
Vir: SURS, 2021
Vir: SURS
Slika 8: Prihodki trgovine na drobno v Sloveniji med letoma 2019 in 2020.
(Indeks, 2015 = 100)
16
3 VPLIV EPIDEMIJE NA POTROŠNJO IN POTROŠNIKE
V letu 2020 se je potrošnja gospodinjstev v Sloveniji znižala za 10,3 % v primerjavi z letom 2019, kar predstavlja razliko za približno 2,6 milijard evrov. To je velika sprememba v primerjavi z obdobjem med leti 2014 in 2019, ko so se izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo vsako leto večali. Največji dejavnik za znižano potrošnjo je bilo zaprtje trgovin z namenom omejevanja širjenja virusa in s tem premik nakupov v prihodnost. Poleg tega sta k rezerviranemu trošenju pripomogli negotova situacija na trgu dela in strah pred morebitno okužbo. V primerjavi s povprečjem Evropske unije je Slovenija ena izmed držav z najvišjim upadom potrošnje. Slednje je v Evropski uniji upadlo v povprečju za 6,9 % primerjavi z letom 2019. Poleg Slovenije (10,3 %) je velik padec opazen tudi pri Norveški (13,7 %), v Španiji (12 %) in Italiji (10,9 %) (Celcer, 2021).
Zaradi znižane potrošnje se je močno povečalo varčevanje (slovenskih) gospodinjstev. V primerjavi z letom 2019 se je stopnja varčevanja povečala za 11,7 % in je znašala 25,1 %.
To je precej nad povprečjem med leti 2008 in 2020, ki znaša 13,6 %. Stopnja varčevanja je bila največja izmed vseh držav Evropske unije, kjer povprečna vrednost znaša 18,5 %.
Sledijo še Irska (23,7 %), Nizozemska (23,6 %) in Nemčija (23,5 %). Prav tako je bil v Sloveniji viden največji skok v varčevanju v primerjavi z letom 2019. Podobno vrednost je dosegla le Irska s spremembo, ki je znašala 11,6 %, sledita še Belgija (8,8 %) in Španija (8,5 %) (Celcer, 2021).
0,0 100,0 200,0 300,0 400,0 500,0 600,0 700,0
2019M01 2019M02 2019M03 2019M04 2019M05 2019M06 2019M07 2019M08 2019M09 2019M10 2019M11 2019M12 2020M01 2020M02 2020M03 2020M04 2020M05 2020M06 2020M07 2020M08 2020M09 2020M10 2020M11 2020M12
Vir: SURS, 2021
Vir: SURS
Slika 9: Prihodki trgovine na drobno v Sloveniji po pošti ali po internetu med letoma 2019 in 2020. (Indeks, 2015 = 100)
17
3.1 Vpliv epidemije na potrošnjo v začetnih mesecih
Novonastale razmere so povzročile hitro spremembo v obnašanju potrošniških navad kupcev. Prvi opazen odziv potrošnikov je bilo kopičenje (angl. hoarding) določenih skupin izdelkov. To je pogosta reakcija potrošnikov, ko pride do negotovosti glede ponudbe izdelkov in možnost njihovega nakupa v prihodnosti (Sheth, 2020). Spomladi leta 2020, ko so se začele pojavljati okužbe z novim koronavirusom v družbi, so iz Združenih držav Amerike in Avstralije poročali o povečanem povpraševanju po toaletnem papirju. V Sloveniji se je v tem obdobju povišalo povpraševanje po osnovnih živilih, moki in živilih z daljšim rokom uporabnosti, prav tako je bilo opaziti, da so bili nakupi večji kot običajno.
Največjo spremembo v državi je bilo zaznati v trgovinah ob meji z Italijo. Tam so se okužbe začele širiti prej kot v Sloveniji, zato so bili prebivalci v tem delu države še posebej previdni (»Slovenci v strahu pred koronavirusom«, 2020). Ob povečanem kopičenju določenih skupin izdelkov pride pogosto do pojava sivega trga, kjer se nakup teh izdelkov opravi preko posrednika, ki izdelke običajno prodaja po višji ceni.
Drugi vpliv na potrošnika je improvizacija, oziroma potreba po spremembi organizacije procesov, katere ni bilo več mogoče izvajati na enak način kot pred uveljavljenimi ukrepi za zajezitev širjenja virusa. Tu gre predvsem za aktivnosti, kjer je prisotno večje število ljudi, kot je na primer izvedba pouka, predavanj, verskih obredov, sestankov idr. V razmeroma kratkem časovnem obdobju je bilo treba najti alternativen način njihove izvedbe, pri čemer je bil v veliko pomoč splet in različna komunikacijska spletna orodja (Sheth, 2020).
Naslednji viden učinek spremenjenih razmer je sprememba v povpraševanju potrošnikov.
Videti je odlašanje z nakupi oziroma njihov premik v prihodnost zaradi negotovosti, ki je bila prisotna kot posledica novih razmer in ukrepov. Gre predvsem za nenujne izdelke, kot so na primer gospodinjski aparati, avtomobili, stanovanja itd. Poleg premika nakupov določenih izdelkov v prihodnost, je bilo med potrošniki zaznati previdnejšo potrošnjo s povečanim poudarkom na izdelkih, ki jim za določeno količino denarja prinesejo največ (angl. value for money) in zmanjšanim obsegom zvestobe določenim blagovnim znamkam (angl. brand loyalty) (Sheth, 2020). Na sliki 10 je naštetih 8 skupin izdelkov, ki so jih nekateri od sodelujočih v spletni raziskavi izvedeni s slovenskimi potrošniki, načrtovali kupiti v letu 2020. Za skupine izdelkov, za katere so načrtovali nakup, so potem odgovorili, če so omenjen izdelek že kupili, ga še bodo ali ga leta 2020 sploh ne bodo (slika 11).
Največjo spremembo je videti pri nakupu nepremičnin, kjer se več kot polovica anketiranih, ki so v letu 2020 ta nakup načrtovali, zanj ni odločilo. Nastale razmere so manj vplivale na načrte za obnovo nepremičnine, nakup športne opreme ali pohištva, kjer bo približno polovica vprašanih, ki so v letu 2020 ta nakup načrtovali, ne glede na razmere to tudi izvedla.
Pri vseh kategorijah izdelkov je videti, da bo vsaj tretjina tistih, ki so načrtovali nakup izdelka v letu 2020, svoje načrte zaradi nastalih razmer spremenila (Aragon, 2020).
18
0,24 0,14 0,11
0,21 0,15
0,22 0,17 0,12
0,44 0,49 0,51
0,46 0,5 0,36 0,41 0,36
0,33 0,37 0,38
0,33 0,35 0,42 0,43 0,52
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
Zabavna elektronika Pohištvo Obnova nepremičnine Bela tehnika Športna oprema Vozilo Kredit Nepremičnina
Sem že kupil Še bom kupil Ne bom kupil
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45%
Zabavna elektronika Pohištvo Obnova nepremičnine Bela tehnika Športna oprema Vozilo Kredit Nepremičnina
Vir: Aragon, 2020
Vir: Aragon
Vir: Aragon, 2020
Vir: Aragon
Slika 11: Delež potrošnikov, ki so v letu 2020 načrtovali nakup naslednjih izdelkov, v %.
Slika 10: Odstotek respondentov, ki je v 2020 pred epidemijo načrtoval nakup, že kupil ali ne bo kupil določene dobrine.
19
Veliko vlogo pri soočanju z ukrepi, sprejetimi za zajezitev širjenja virusa, sta imela digitalna tehnologija in splet. Še posebej je potrebno poudariti uporabo spletnih orodij za komunikacijo, kot je na primer spletno orodje Zoom, ki je omogočilo alternativno izvedbo pouka in dela na daljavo, sestankov, pogosto pa je bil to edini način ohranjanja stika med ljudmi. Povečan obseg uporabe je bil tudi pri uporabi ostalih družbenih omrežij in spletnih platform (Sheth, 2020). Spremembam v obnašanju potrošnikov in omejitvi pri prodaji zaradi sprejetih zaščitnih ukrepov so se morali prilagoditi tudi trgovci. Veliko ponudnikov je dodalo, ojačalo ali poenostavilo naročanje izdelkov prek spleta in njihovo dostavo na dom.
Večji pomen takemu načinu nakupovanja so pripisali tudi pri nekaterih trgovskih verigah v Sloveniji, na primer pri Mercatorju in Sparu, ki sta v letu 2020 nadgradila storitve nakupovanja njihovih izdelkov preko spleta, prevzema in dostave.
3.2 Spremembe navad
Trajanje spremenjenih razmer, kjer imamo manj svobode in več omejitev pri opravljanju vsakdanjih opravil, je (bilo) daljše, kot si je večina od nas na začetku epidemije lahko predstavljala. To je imelo vpliv tudi na potrošniške navade, ki so se zaradi drugačnih preferenc ali dodanih omejitev pri marsikomu precej spremenile. Razmah nekaterih je bil opazen že prej in jih je pandemija le pospešila, pri ostalih pa so bile novonastale razmere glavni sprožilec, saj so bile pogosto manj nevarne za prenos okužb med ljudmi. Na slovenskem trgu so se nakupovalne navade spremenile pri približno 78 % potrošnikov, večinoma so kupovali večje količine izdelkov, a redkeje kot prej. Obisk trgovin, ki so bile nekatera obdobja zaprte, je bil jasno nizek, znižal pa se je tudi obisk fizičnih trgovin z živili, ki so bile ves čas odprte. Delež se je tam iz 100 % znižal na 92 %, prav tako je bila frekvenca nakupovanja v teh trgovinah pri veliko ljudeh (62 %) manjša kot prej (Aragon, 2020).
Prva sprememba je bila opazna v višjem povpraševanju po izdelkih in storitvah lokalnega izvora. Ta sprememba se je začela dogajati že pred epidemijo, dodatne omejitve pa so ta trend samo še bolj pospešile. Zaradi tega je pričakovati, da se bo višje trošenje lokalnih izdelkov nadaljevala tudi po končani epidemiji. Glavni razlogi za ta premik so želja potrošnikov po podpori lokalnih ponudnikov, med epidemijo pa je tako nakupovanje veljalo za bolj varno (»Impact of the COVID-19 crisis«, 2020).
Naslednja razlika v obnašanju je bila pri delitvi oziroma lastništvu. Pred začetkom epidemije je delitvena ekonomija (angl. sharing economy) cvetela v različnih sektorjih gospodarstva.
Primer tega je medsebojna delitev vozil – avtomobilov, koles, skirojev, ali delitev počitniških apartmajev. Pri delitvi avtomobilov, prevozov s taksiji in uporabi aplikacij za deljenje prevozov, kot sta na primer Uber ali Lyft, je bil upad prometa zaradi previdnosti strank ogromen. Uber poroča o 75-odstotnem znižanju količine opravljenih prevozov v drugem četrtletju leta 2020 v primerjavi z letom prej (Rana, 2020). Tako močnega upada ni bilo zaznati pri delitvi električnih skirojev in koles, saj jih ljudje ne obravnavajo kot tako veliko grožnjo za prenos okužbe (»Impact of the COVID-19 crisis«, 2020).
20
Povečana prodaja prek spleta je trend, ki se je krepil že v letih pred pandemijo, spremenjene razmere pa so obseg omenjene prodaje le še pospešile. Še posebej velik porast je opaziti pri potrošnikih, ki so imeli izkušnje s tovrstnim nakupovanjem že pred začetkom pandemije. Pri tej skupini je pričakovati, da se bo uporaba interneta za nakupovanje nadaljevala tudi po odpravi zaščitnih ukrepov. Glavni razlog za to je udobje, prihranek časa in povečana izbira izdelkov v spletnih trgovinah v primerjavi s fizičnimi (»Impact of the COVID-19 crisis«, 2020). V Sloveniji je pred epidemijo le nekaj več kot tretjina potrošnikov (36 %) za nakupe uporabljala splet, med epidemijo pa je vsaj en spletni nakup opravilo več kot dve tretjini vprašanih (69 %) (Aragon, 2020).
Spremembe so se zgodile tudi pri načinu plačevanja in uporabi bančnih spletnih orodij. Že pred začetkom krize se je veliko potrošnikov posluževalo kartičnega plačevanja in uporabe spletne banke, uporaba plačevanja z mobilno napravo pa še ni bila tako močno razširjena.
Med epidemijo se je njihova uporaba povečala, deloma zaradi zmanjšanja možnosti okužbe, brezgotovinsko plačevanje pa so spodbujale tudi trgovine same. Pri uporabi mobilne naprave za plačevanje se je uporaba povečala predvsem pri uporabnikih, ki so že imeli predhodne izkušnje s takim načinom plačevanja. Uporabnikov, ki so to poskusili prvič, je bilo precej manj. Približno 65 % uporabnikov, ki je mobilno napravo uporabljalo za plačevanje že pred epidemijo, je takšen način plačevanja med epidemijo uporabljalo še pogosteje. Takih razlik ni bilo zaznati pri kartičnem plačevanju in uporabi spletne ali mobilne banke, kjer se je njihova uporaba povečala ne glede na to ali so jih pred tem že kdaj uporabljali ali ne (»Impact of the COVID-19 crisis«, 2020).
Omejevanje gibanj, zaprtje številnih mest in strah pred okužbo so povzročile, da se je veliko dejavnosti, ki se je običajno izvajalo izven domov, preselilo v domove. To je bila relativno velika sprememba, saj se je v zadnjih letih višala konzumacija produktov in storitev izven domovanj. Nekateri primeri tega bi bili visoki obiski restavracij in zabavnih aktivnosti, kot so kino, muzeji, koncertne dvorane in prostori za športne aktivnosti. Pri ponudbi hrane in pijače se razlika pri lokaciji konzumacije pokaže glede na starost potrošnika. Pri mlajši populaciji je pričakovati, da se bo po odpravi ukrepov njihov obisk restavracij povišal, pri čemer sta glavna razloga vračanje v ustaljene navade in podpora lokalnih restavracij.
Predvsem starejši del prebivalstva bo predvidoma še vsaj nekaj časa zadržan do obiskov omenjenih mest, glavna razloga za to pa sta zmanjšanje tveganja za okužbo in boljša kontrola nad kakovostjo hrane, ki jo lahko izvajajo sami doma. Pričakovan skupni učinek je ta, da se bo potrošnja izven domov nekoliko zmanjšala, tudi ko bodo omejitve v povezavi z delovanjem teh mest odpravljene (»Impact of the COVID-19 crisis«, 2020).
Zaradi povečanega obsega prodaje prek spleta in splošne uporabe interneta, se potrošniki pogosto srečujejo s spletnimi stranmi in orodji, ki hočejo imeti dostop do njihovih osebnih podatkov. V splošnem so ljudje še precej zadržani do njihovega deljenja, razlog za to pa je povišano ozaveščanje o pravicah uporabnika in medijsko poročanje o številnih zlorabah v povezavi z deljenjem in trženjem osebnih podatkov. Povečana uporaba spleta med epidemijo je povzročila, da so bili uporabniki bolj pripravljena deliti svoje osebne podatke kot običajno,
21
ne gre pa pričakovati, da se bo trend povišanega zaupanja nadaljeval tudi po koncu epidemije (»Impact of the COVID-19 crisis«, 2020).
4 POROČILA O MOBILNOSTI POSAMEZNIKOV
S podatki, ki sem jih pridobil iz poročil o mobilnosti posameznikov, sem skušal dopolniti spoznanja pridobljena iz ostalih virov. Dostop do te baze podatkov mi je omogočil natančnejšo analizo in vpliv vladnih ukrepov na gibanje prebivalstva in obisk mest, kot so trgovine, lekarne in prostočasne površine. Preučeval sem, kako se je razlikoval odziv ljudi na omejitve na začetku epidemije in tekom njenega trajanja ter opazoval katere spremembe navad potrošnikov, ki sem jih spoznal že v teoretičnem delu naloge, je mogoče videti tudi na teh podatkih. Poleg tega sem primerjal obiske nekaterih kategorij mest v več državah in opazoval kakšne razlike se pojavijo pri gibanju prebivalstva, če v državi veljajo stroge ali blažje omejitve za zajezitev virusa. Podatki iz poročil so na voljo za vsak dan posebej, zato zelo dobro prikažejo posledice omejitev, ki so se včasih zelo hitro spreminjale.
4.1 Metodologija
Nakupovanje v fizičnih trgovinah ostaja primarni način nakupovanja za veliko ljudi, čeprav že kar nekaj let opažamo krepitev nakupovanja prek spleta. Epidemija novega koronavirusa, omejitve gibanja ljudi in varovanje zdravja so krepko posegle v običajne navade ljudi in frekvenco njihovega obiska omenjenih mest. V kolikšni meri in v katerih obdobjih je prišlo do večjih sprememb obiska, nam prikažejo poročila o mobilnosti. Z njihovo pomočjo sem iskal odgovore na eno izmed raziskovalnih vprašanj svoje diplomske naloge, in sicer kako so posamezniki morali prilagoditi svoje potrošne navade zaradi zunanjih omejitev. Z njimi bom opazoval, kako se je sprememba potrošnih navad pokazala skozi podatke o mobilnosti in te rezultate primerjal z ugotovitvami iz prvega dela svoje naloge.
Verzijo podatkov, ki sem jo uporabil za statistično analizo in izris slikovnih prikazov, sem pridobil 28. 7. 2021 in prikazuje vrednosti za obiske mest od 15. 2. 2020 do vključno 26. 7. 2021. Za obdelavo in vizualizacijo podatkov sem uporabil program R.
V poročilih o mobilnosti v skupnosti so prikazani podatki o obiskanosti šestih različnih kategorij mest – prostočasne površine, trgovine in lekarne, parki, postaje javnega prevoza, delovna mesta in stanovanjske soseske. Zbrani so za vsako državo oziroma regijo posebej in javno dostopni za obdobje od 15. februarja leta 2020 dalje. Namen njihove objave je prikaz informacij o spremembah mobilnosti prebivalstva, ki so posledica ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa SARS-CoV-2. Število obiskovalcev določene kategorije mest je prikazano kot odstotni delež glede na izhodiščno vrednost. Slednja predstavlja srednjo vrednost obiskanosti kategorije mest na posamezen dan v tednu in je bila izmerjena v pettedenskem obdobju med 3. januarjem in 6. februarjem 2020 (»Poročila o mobilnost v skupnosti«, 2021).
22
Primeri mest, ki spadajo v nekatere izmed kategorij v poročilih o mobilnosti v skupnosti:
• Trgovine in lekarne: tržnice z živili, skladišča hrane, tržnice z domačimi pridelki, trgovine s posebno hrano, drogerije in lekarne.
• Parki: lokalni parki, državni parki, javne plaže, marine, parki za pse, trgi in javni vrtovi.
• Postaje javnega prevoza: postaje podzemnih železnic, avtobusne in železniške postaje.
• Prostočasne površine: Restavracije, kavarne, nakupovalna središča, zabaviščni parki, muzeji, knjižnice in kinematografi.
Opomba: Podatke sem pridobil iz spletne strani https://www.google.com/covid19/mobility/.
4.2 Obiskanost kategorij mest v Sloveniji med prvim in drugim valom
Tik pred začetkom prvega vala epidemije v Sloveniji je na sliki 12 opaziti višji obisk trgovin in lekarn. To so opazili tudi trgovci, ki so že konec februarja 2020 zaznali spremembo pri nakupovanju. Obisk trgovin se je povečal, kupci po pogosto opravili večje nakupe kot običajno, povišalo se je povpraševanje po osnovnih živilih, živilih z daljšim rokom uporabe in razkužili. Tu se opazi pojav kopičenja izdelkov zaradi strahu pred morebitnim pomanjkanjem v prihodnosti (angl. hoarding). Takoj, ko je bila v državi razglašena epidemija, je opazen največji padec v obisku trgovin in lekarn. Obisk se je v drugi polovici marca 2020 skoraj prepolovil v primerjavi z izhodiščno vrednostjo in se običajnim razmeram približal šele v sredini meseca maja, po preklicu epidemije. V poletnih mesecih, ko je bilo omejitev zelo malo, je bil obisk zelo podoben običajnemu. Zmanjšanje obiska je sledilo v sredini oktobra 2020, ko je bila v državi ponovno razglašena epidemija. Padec obiska v jesenskem času je bil manjši kot padec spomladi, v primerjavi z izhodiščno vrednostjo je bil obisk za približno četrtino manjši. Potrošniki so takrat namreč bili že veliko bolj obveščeni o virusu, ukrepih in posledicah, ki jih lahko povzroči.
Pri obisku prostočasnih površin je bil padec veliko večji, kot pri obisku mest, ki spadajo v kategorijo trgovine in lekarne. Velika večina mest iz te kategorije je bila spomladi in jeseni zaradi vladnih odlokov zaprtih in s tem nedostopna potrošnikom. Na grafu se ta sprememba pokaže kot ogromen padec obiska te kategorije mest, ki v prvem valu znaša tudi do 80 odstotkov, v drugem pa do 70 odstotkov. Od druge polovice meseca maja do ponovnega jesenskega zaprtja so ta mesta lahko bila ponovno odprta in takrat je bil njihov obisk zelo podoben tistemu izpred začetka epidemije.
Opomba: Zaradi boljše preglednosti so vrednosti obiska mest ob nedeljah in praznikih, ko so bile nekatere trgovine določena obdobja zaprte, za Slovenijo na slikah 12, 13, 14 in 15 prilagojene.
23 4.3 Primerjava Slovenije in Švedske
Švedska je ena izmed redkih držav, ki se je ob začetku pandemije odločila za manj restriktiven način spopadanja z novim koronavirusom. Zaradi tega so bile razmere v državi veliko bolj podobne običajnim, trgovine so delovale na podoben način kot prej, do zaprtja države ni prišlo (Claeson in Hanson, 2020). Ker so se omejitve tam tako močno razlikovale v primerjavi z ukrepi v Sloveniji, bom podatke o obiskanost nekaterih kategorij mest primerjal s to državo.
Pri obisku mest iz kategorije trgovine in lekarne je predvsem spomladi in jeseni, ko je v Sloveniji bila razglašena epidemije, bil obisk v Sloveniji precej manjši kot na Švedskem, kjer je tekom celega leta 2020 obisk bil podoben običajnemu. Razlika ni bila tako očitna poleti, ko je v obeh državah veljalo manj omejitev.
Še večje razlike med državama je opaziti pri obisku mest, ki spadajo v kategorijo prostočasne površine. V Sloveniji je bilo več mesecev veliko trgovin iz te kategorije zaprtih, zato je bil obisk teh mest takrat ničen. Na Švedskem do podobnih zapiranj ni prišlo, je pa vseeno videti, da so ljudje nakupovali manj, kot običajno. Kljub odprtju je bil obisk tudi za četrtino nižji kot običajno, saj so ljudje hoteli zmanjšati tveganje za okužbo. Ker gre pri mestih iz te kategorije večinoma za prodajo izdelkov, ki niso nujni za preživetje, se je takim obiskom lažje izogniti oziroma premakniti nakup v prihodnost. Tudi v tej kategoriji je bil obisk višji v poletnih mesecih, ko je bilo v obeh državah manj dnevnih okužb in omejitev za širjenje virusa.
24
Slika 12: Primerjava Slovenije in Švedske v obisku trgovin in lekarn. (Indeks, 0 = izhodiščna vrednost)
Vir: Podatki Google, lasten prikaz, 2021
Slika 10: Primerjava Slovenije in Švedske v obisku trgovin in lekarnVir: Aragon
25
Slika 13: Primerjava Slovenije in Švedske v obisku prostočasnih površin. (Indeks, 0 = izhodiščna vrednost)
Vir: Podatki Google, lasten prikaz, 2021
Slika 10: Primerjava Slovenije in Švedske v obisku trgovin in lekarnVir: Aragon
26 4.4 Primerjava Slovenije in Avstrije
Avstrija je, za razliko od Švedske, sprejemala podobne ukrepe za zajezitev širjenja virusa kot Slovenija. Tudi tam je prišlo do zapiranje velikega dela gospodarstva, omejevanja druženja in potovanj, obvezne uporabe zaščitnih mask in ostalih omejitev, ki so veljale tudi pri nas. Ukrepi so bili sprejeti v podobnih časovnih obdobjih kot v Sloveniji, zato sta grafa obiska trgovin in lekarn ter prostočasnih površin v Avstriji zelo podobna grafoma obiska teh kategorij v Sloveniji (»COVID-19 pandemic in Austria«, 2021).
Obisk trgovin in lekarn je bil v obeh državah v spomladanskem in jesenskem delu leta 2020 ter na začetku 2021 manjši od izhodiščne vrednosti. Takrat so v obeh državah veljali ostrejši ukrepi za zajezitev virusa in število dnevnih okužb je bilo relativno visoko. Za razliko od Slovenije, je bil padec obiska te kategorije mest spomladi v Avstriji manjši. Poleti leta 2020 so se vrednosti obiska pri obeh državah približale izhodiščni vrednosti. Povečanje obiska je opaziti od druge polovice aprila 2021 dalje, ko se je obisk trgovin in lekarn v obeh državah za dlje časa dvignil nad izhodiščno vrednost in visok nivo obdržal tudi med poletjem.
Ogromen padec obiska prostočasnih površin je pri obeh državah opaziti v prvem valu koronavirusa. V mesecu maju se je obisk začel dvigovati v obeh državah, vendar v Avstriji počasneje in bolj zadržano kot v Sloveniji, kjer je poletni obisk nekajkrat presegel izhodiščno vrednost. Jeseni je v obeh državah obisk prostočasnih površin padel, a v nekoliko manjšem obsegu, kot se je to zgodilo spomladi. Vračanje k normalnemu nivoju obiska je bilo v prvi polovici leta 2021 v Sloveniji hitrejše kot v Avstriji. V poletnih mesecih je v Sloveniji obisk te kategorije mest bil večinoma višji od izhodiščne vrednost, kar se v Avstriji ni zgodilo.
27
Slika 14: Primerjava Slovenije in Avstrije v obisku trgovin in lekarn. (Indeks, 0 = izhodiščna vrednost)
Vir: Podatki Google, lasten prikaz, 2021
Slika 10: Primerjava Slovenije in Švedske v obisku trgovin in lekarnVir: Aragon
28
Slika 15: Primerjava Slovenije in Avstrije v obisku prostočasnih površin. (Indeks, 0 = izhodiščna vrednost)
Vir: Podatki Google, lasten prikaz, 2021
Slika 10: Primerjava Slovenije in Švedske v obisku trgovin in lekarnVir: Aragon
29
4.5 Diskusija, izzivi analize poročil ter priporočila za prihodnje raziskave
Poročila o mobilnosti v skupnosti so samo ena izmed baz podatkov, ki sem jih uporabil pri pisanju svoje diplomske naloge. Z njimi sem na konkretnih primerih videl v kakšnem obsegu je kriza vplivala na posameznike in njihov obisk določenih mest. Zapiranje oziroma omejevanje delovanje določenih delov gospodarstva in druge omejitve so vidni kot veliki padci v obisku nekaterih kategorij mest. Po večjem strahu in zadržanosti, ki je trajala tekom prvega vala epidemije, je kasneje pri ljudeh opaziti željo po vračanju v običajne razmere. To se še posebej opazi v obdobjih, ko je veljalo manj omejitev in so imeli ljudje več svobode.
Največjo negativno spremembo v obsegu gospodarske aktivnosti je bilo v Evropski uniji opaziti v 2. četrtletju leta 2020. To obdobje pokriva večji del prvega vala pandemije, ko je bila zaskrbljenost v povezavi z novim koronavirusom zelo visoka in ljudje še posebej previdni. Prav tako je v tem obdobju v Sloveniji in Avstriji, kjer so veljali podobni ukrepi, kot v veliko ostalih državah Evropske unije, videti največji padec pri obisku trgovin in lekarn ter prostočasnih površin. Podatki iz poročil o mobilnosti torej logično dopolnjujejo ugotovitve o stanju gospodarstva iz ostalih virov.
Zaradi vseh omejitev so posamezniki morali spremeniti običajen način potrošnje. Spoznali smo, da je pogosta sprememba bila ta, da so potrošniki kupovali redkeje in v večjih količinah kot običajno. Podobno bi lahko sklepali tudi pri analizi poročil obiska trgovin in lekarn.
Potreba po izdelkih, ki spadajo v to kategorijo mest, se med epidemijo ni pretirano spremenila, nivo obiska pa je v nekaterih obdobjih opazno nižji. Vidna je torej nižja frekvenca obiska in čeprav ne moremo z gotovostjo trditi, lahko sklepamo, da so bili nakupi pogosto večji kot običajno. Še večjo spremembo je opaziti pri izdelkih, ki se jih tretira kot nenujne in so večinoma na voljo v trgovinah, ki so bile v določenih obdobjih zaprte. Nekateri so se odločili za premik nakupov v prihodnost, ko se omenjene trgovine ponovno odprejo, drugi pa so te izdelke nakupovali prek spleta. Na sliki 9 je videti, da je bila prodaja prek spleta v Sloveniji od aprila do oktobra leta 2020 ves čas na visokem nivoju, čeprav je obisk fizičnih trgovin v tem obdobju močno nihal.
Kljub temu, da je zaradi nastalih razmer prišlo do večje uporabe spleta in izboljšane digitalne ponudbe storitev, se še vedno veliko ljudi najraje vrača v fizične trgovine. Predvsem od drugega četrtletja leta 2021 dalje se na poročilih o mobilnosti opazi visok obisk teh mest, ki precej presega izhodiščno vrednost. To se zdi nekoliko presenetljivo glede na to, da prodaja izdelkov prek spleta nadaljuje trend rasti. Prihodki od prodaje prek spleta v prvih petih mesecih leta 2021 namreč presegajo prihodke v enakem mesecu leta 2020 (SURS, 2021).
Sklepamo lahko, da bo dolgoročni vpliv krize ta, da bodo ljudje bolj pripravljeni sprejeti in uporabljati novejše, digitalne načine nakupovanja, ki pa po večini ne bodo pomenili znatnega zmanjšanja obiska fizičnih trgovin.
30
Poročila o mobilnosti imajo mnogo pozitivnih lastnosti, a tudi nekatere pomanjkljivosti, ki uporabniku preprečujejo še globljo analizo podatkov. Ena izmed ključnih pozitivnih lastnosti omenjenih poročil je ta, da se podatki pogosto osvežujejo in prikažejo vrednosti za vsak dan posebej. S tem so zelo dobro vidni učinki, ki so nastali kot rezultat ukrepov. Prav tako je v poročilih zbrana ogromna količina podatkov in je zato zelo dober približek realnega dogajanja. Pri tem je poskrbljeno za ohranjanje zasebnosti uporabnikov, obdelani podatki pa so prosto dostopni vsem uporabnikom spleta. Za potrebe svoje naloge bi zelo koristilo, da bi bila mesta razdeljena v več kategorij, saj bi tako lahko še natančneje analiziral spremembe pri potrošnikih. Poleg tega je izhodiščna vrednost, na katero se navezujejo vse vrednosti, izmerjena v zimskem času, kar včasih zahteva dodatno pozornost pri interpretaciji podatkov, saj so določene navade nekoliko spreminjajo glede na letni čas. Ti podatki nam tudi nič ne povejo o velikosti nakupov, ki so bili opravljeni ob obisku nekaterih mest, pri turističnih krajih pa ne izvemo nič o tipu gostov in če gre za tuje ali domače obiskovalce. Podatki iz poročil torej ne prikažejo celotne slike, a so zanimiv dodatek k še ostalim bazam podatkov, saj vsebujejo informacije, ki jih drugje običajno ne najdemo.
5 ZAKLJUČEK
Pandemija novega koronavirusa in ukrepi povezani s preprečevanjem njegovega širjenja so močno posegli v delovanje gospodarstva in obnašanje potrošnikov. Velik del gospodarske aktivnosti je deloval v zmanjšanem obsegu ali na prilagojen način in le redkim je uspelo v takih razmerah izboljšati svoje poslovanje. Spremembe so nastale tudi pri povpraševanju po veliko izdelkih, saj so negotovost, ki je nastala kot rezultat krize, in številne omejitve povzročili, da je bilo obnašanje kupcev težje napovedati. Veliko potrošnikov se je odločilo, da bodo z nakupi nekaterih izdelkov raje počakali na stabilnejše razmere. Zaradi omejevanja stikov med ljudmi in preprečevanja širjenja virusa, je bilo svetovano, naj ostanemo doma.
Internet je omogočil, da smo od doma delali, študirali in komunicirali z najbližjimi, veliko ljudi pa je z internetnim nakupovanjem nadomestilo obisk fizičnih trgovin. Želja po preprečevanju okužb je sprožila iskanje alternativ gotovinskemu plačevanju in zadržanost pred delitvijo prevoza v avtomobilu z neznanci. Previdnost ljudi je bila še posebej velika na začetku epidemije, v spomladanskih mesecih leta 2020, saj takrat ljudje novega virusa in njegovih posledic še niso tako dobro poznali.
Prihodnost v povezavi z epidemijo, širjenjem virusa in z njim povezanimi omejitvami je še vedno neznana. Verjetno si vsi želimo, da bi se lahko čimprej vrnili v normalno življenje, ki smo ga poznali pred začetkom pandemije. Upam, da se bo to zgodilo zelo kmalu in takrat bo zanimivo videti, katere navade, ki so nam postale vsakdanje v teh kriznih časih, bomo obdržali tudi v bodoče.
31
6 VIRI
2020: Worst year in tourism history with 1 billion fewer international arrivals. (2021).
Pridobljeno s https://www.unwto.org/news/2020-worst-year-in-tourism-history-with-1- billion-fewer-international-arrivals
Aragon. (15. 5. 2020). COVID-19 INSIGHT WEBINAR [Video]. Pridobljeno s https://www.aragon.si/webinar-vseslovenska-raziskava-covid-19-insight/
Callen T. (2020). Gross Domestic Product: An Economy's All. International Monetary Fund. Pridobljeno s https://www.imf.org/external/pubs/ft/fandd/basics/gdp.htm
Celcer S. (2021). Slovenska gospodinjstva so v letu 2020 močno zmanjšala potrošnjo in privarčevala največ doslej. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno s https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9582?fbclid=IwAR29O6z8FwsvTuz6AVj9pz9G BoHAyCBpULGmKLNLsd8gh2ZQB5TlH39TcT0
Claeson M. in Hanson S. (2020). COVID-19 and the Swedish enigma. NCBI. Pridobljeno s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7755568/
COVID-19 pandemic in Austria. (2021). Pridobljeno s
https://en.wikipedia.org/wiki/COVID-19_pandemic_in_Austria
Economic Impact Reports. (2021). Pridobljeno s https://wttc.org/Research/Economic- Impact
Eurostat. (2021). Pridobljeno s https://ec.europa.eu/eurostat
Ograjenšek I., Guštin Habuš A., Kalajanović I., Marash M. in Huo S. (2020). The impact of COVID-19 on the retail sector. Ljubljana: Časnik Finance, d. o. o.
Poročila o mobilnosti v skupnosti za COVID-19. (2021). Pridobljeno s https://www.google.com/covid19/mobility/
Rana P. (2020). For Uber, Coronaviru Pandemic Is Still Wighing on Rides Business. The Wall Street Journal. Pridobljeno s https://www.wsj.com/articles/uber-posts-third-quarter- loss-as-pandemic-continues-to-hurt-rides-11604610313
Redek T., Domadenik P. in Koman M. (2020). The macroeconomic effects of COVID-19 in the European union and the world. Ljubljana: Časnik Finance, d. o. o.
Impact of the COVID-19 crisis on short- and medium-term consumer behavior. (2020).
Pridobljeno s https://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/de/Documents/consumer- business/Impact%20of%20the%20COVID-
19%20crisis%20on%20consumer%20behavior.pdf
32
Sheth N. J. (2020). Impact of Covid-19 on Consumer Behavior: Will the Old Habits Return or Die? Journal of Business Research(117), 280-283. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/341903732_Impact_of_Covid-
19_on_Consumer_Behavior_Will_the_Old_Habits_Return_or_Die
Slovenci v strahu pred koronavirusom že množičneje po zaloge v trgovine. (2020).
Pridobljeno s https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenci-v-strahu-pred- koronavirusom-ze-mnozicneje-po-zaloge-v-trgovine.html?bl=0
SURS. (2021). Pridobljeno s https://pxweb.stat.si/SiStat/sl
What Is Coronavirus? (2021). Pridobljeno s
https://www.hopkinsmedicine.org/health/conditions-and-diseases/coronavirus
33
