Viri informacij
Timoteja Kleč, Neformalno prehransko izobraževanje in prehranska pismenost odraslih. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška
Legenda: Povprečna vrednost (M) je izračunana na osnovi Likertove lestvice (0 – na ta način ne spremljam prehranskih informacij, 1 – manj uporabne informacije, 2 – dobro uporabne informacije, 3 – zelo uporabne informacije).
Pri oceni uporabnosti prehranskih nasvetov sorodnikov ali prijateljev ne prihaja do statistično pomembnih razlik med osebami z različno stopnjo izobrazbe. Prav tako ne prihaja do statistično pomembnih razlik glede uporabnosti informacij, pridobljenih z ogledom kuharskih oddaj na komercialni in nacionalni televiziji, informacij pridobljenih z branjem kuharskih knjig in revij. Enako velja glede uporabnosti informacij, pridobljenih na internetu, kuharskih receptov na internetu, poljudnih revij in dnevnih časopisih ter s poslušanjem radijskih oddaj o prehrani.
Največji delež oseb z nižjo stopnjo izobrazbe (46,9 %) ocenjuje prehranske nasvete sorodnikov ali prijateljev kot dobro uporabne. Manjši je delež pri osebah z visoko (43,2 %) in najmanjši pri osebah s srednjo stopnjo izobrazbe (39,6 %). Ocena anketirancev o uporabnosti kuharskih oddaj na komercialnih televizijskih programih ter kuharskih oddaj na nacionalni televiziji se z višjo stopnjo izobrazbe zmanjšuje. Branje kuharskih knjig, kot dobro uporabne informacije, ocenjuje 61,2 % oseb s srednjo, 50,0 % oseb z visoko ter 36,7 % oseb z nižjo stopnjo izobrazbe. Kot dobro uporabne informacije, pridobljene z branjem kuharskih revij, ocenjuje visok delež oseb s srednjo (65,0 %), oseb z nižjo (48,1 %) ter oseb z visoko stopnjo izobrazbe (45,3 %). Ocena anketirancev o uporabnosti informacij o prehrani, pridobljenih na internetu, se z višjo stopnjo izobrazbe povečuje. Uporabnost kuharskih receptov, pridobljenih na internetu, ocenjuje kot zelo uporabne največ oseb s srednjo (65,4 %), z nižjo (64,5 %) ter z visoko stopnjo izobrazbe (62,8 %). Največ oseb s srednjo stopnjo izobrazbe (60,6 %) ocenjuje uporabnost
Timoteja Kleč, Neformalno prehransko izobraževanje in prehranska pismenost odraslih.
Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2017.
Sledijo osebe z nižjo (56,5 %) ter osebe z visoko stopnjo izobrazbe (47,5 %). 59,4 % oseb s srednjo, 43,3 % oseb z visoko in 40,9 % oseb z nižjo stopnjo izobrazbe ocenjuje uporabnost informacij o prehrani, pridobljenih v dnevnih časopisih, kot dobro uporabne.
Uporabnost informacij, pridobljenih s poslušanjem radijskih oddaj o prehrani, ocenjuje kot dobro uporabne največji delež oseb z visoko (57,1 %), sledijo osebe z nižjo (43,5 %) ter osebe s srednjo stopnjo izobrazbe (37,0 %).
Kruskal-Wallis test pokaže statistično pomembne razlike na ravni α = 0,006 pri uporabnosti informacij o prehrani z branjem znanstvenih člankov. Najpogosteje berejo takšne članke osebe s srednjo stopnjo izobrazbe (M = 2,33; 48,7 %). Sledijo osebe z visoko (M = 2,29; 48,2 %) ter osebe z nižjo stopnjo izobrazbe (M = 1,79; 12,5 %).
Za vzorec velja, da osebe z nižjo stopnjo izobrazbe, ocenijo kuharske recepte na internetu (64,5 %) in informacije o prehrani, pridobljene na internetu (56,7 %), kot zelo uporabne.
50,0 % oseb se zdijo informacije, pridobljene v dnevnih časopisih, manj uporabne. Osebe s srednjo stopnjo izobrazbe ocenijo kuharske recepte in internetu (65,4 %) in informacije o prehrani, pridobljene na internetu (59,6 %), kot zelo uporabne. Manj uporabne se zdijo osebam informacije, pridobljene s poslušanjem radijskih oddaj (40,7 %). Osebe z visoko stopnjo izobrazbe kot zelo uporabne informacije ocenijo kuharske recepte na internetu (62,8 %) in informacije o prehrani, pridobljene na internetu (50,8 %). Osebe z visoko stopnjo izobrazbe kot manj uporabne informacije ocenijo tiste, ki so jih pridobile v dnevnih časopisih (43,3 %).
Če združimo vprašanji in podrobneje pogledamo pogostost pridobivanja informacij o prehrani iz različnih virov in njihovo uporabnost, pridemo glede spola do naslednjih ugotovitev. Delež moških, ki pogosto pridobiva kuharske recepte na internetu, je nizek (18,4 %); kot zelo uporabne jih je ocenilo 34,3 %. Enak delež (18,4 %) moških pogosto pridobiva prehranske nasvete od sorodnikov in prijateljev, kot uporabne jih ocenjuje 28,9 %. Delež moških, ki nikoli ne pridobiva informacij o prehrani v poljudnih revijah in dnevnih časopisih je 71,1 %. Oceno manj uporabno za poljudne revije jim dodeli 34,8 % in 40,9 % za dnevne časopise. Delež žensk, ki pogosto pridobiva informacije o prehrani preko kuharskih receptov na internetu, znaša 57,0 %, oceno zelo uporabno jim nameni 69,8 %. Prav tako pogosto pridobiva informacije o prehrani na internetu (55,0 %), kot zelo uporabne jih oceni 57,7 %. Delež žensk, ki nikoli ne pridobiva informacij o prehrani z branjem dnevnih časopisov, znaša 52,3 %, poslušanje radijskih oddaj pa 48,3 %. Manj uporabne se jim zdijo informacije, pridobljene v dnevnih časopisih (42,4 %) in radijskih oddajah o prehrani (33,3 %). Če primerjamo vzorec glede na starost, ugotovimo, da osebe stare od 18 do 30 let pogosto pridobijo kuharske recepte na internetu (59,8 %), prav tako jih ocenjuje kot zelo uporabne (71,2 %). Pogosto pridobiva informacije o prehrani na internetu (55,4 %), oceno zelo uporabno jim nameni 62,0 %. Nikoli ne pridobiva informacij o prehrani v dnevnih časopisih 61,6 %, prav tako jih ocenjuje kot manj uporabne 50,0 %. Osebe, stare od 31 do 50 let, pogosto pridobivajo kuharske recepte na internetu (44,3 %). 59,1 % jih ocenjuje kot zelo uporabne. Pogosto pridobivajo tudi informacije o prehrani na internetu (40,6 %), kot zelo uporabne jih ocenjuje 44,8 %. Nikoli ne pridobiva informacij o prehrani v dnevnih časopisih 55,7 %, ocenjuje jih kot manj uporabne (37,1 %). Osebe, stare od 51 do 65 let, pogosto pridobivajo informacije o
Timoteja Kleč, Neformalno prehransko izobraževanje in prehranska pismenost odraslih.
Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2017.
kuharske recepte na internetu, berejo kuharske knjige ter pridobivajo prehranske nasvete sorodnikov in prijateljev (25,0 %). Kot dobro uporabne ocenjujejo prehranske nasvete sorodnikov ali prijateljev (46,4 %), kuharske recepte na internetu (44,4 %). Nikoli ne pridobiva informacij o prehrani v poljudnih revijah 39,3 %, oceno manj uporabno jim nakloni 40,0 %. Glede različne stopnje izobrazbe lahko povemo, da osebe z nižjo stopnjo izobrazbe pogosto pridobivajo kuharske recepte na internetu (56,3 %), ki se jim zdijo zelo uporabni (64,5 %). Prav tako pridobivajo informacije o prehrani na internetu (46,9 %) in jih ocenijo kot zelo uporabne (56,7 %). 43,8 % oseb z nižjo stopnjo izobrazbe nikoli ne pridobiva informacij o prehrani v poljudnih revijah, kot manj uporabne jih oceni 34,8 %.
Osebe s srednjo stopnjo izobrazbe pogosto pridobivajo kuharske recepte na internetu (54,7 %), kot zelo uporabne jih oceni 65,4 %. Pridobivajo tudi informacije o prehrani na internetu (53,8 %), kot zelo uporabne jih oceni 59,6 %. 54,7 % oseb s srednjo stopnjo izobrazbe nikoli ne pridobiva informacij o prehrani s poslušanjem radijskih oddaj, kot manj uporabne informacije jih oceni 40,7 %. Osebe z visoko stopnjo izobrazbe pogosto pridobijo kuharske recepte na internetu (46,4 %), kot zelo uporabne jih oceni 62,8 %. Prav tako pridobijo informacije o prehrani na internetu (45,6 %) in jih ocenijo kot zelo uporabne (50,8 %). 61,6 % oseb z visoko stopnjo izobrazbe nikoli ne pridobiva informacij o prehrani v dnevnih časopisih; ocenijo jih kot manj uporabne (43,3 %).
Timoteja Kleč, Neformalno prehransko izobraževanje in prehranska pismenost odraslih. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2017.
Zanimanje anketiranih oseb o zdravem kuhanju, pripravi okusne hrane, priporočljivem dnevnem vnosu posameznih živil, prepoznavi kakovostnih živil pri nakupu, vpliv hrane na zdravje in o zdravem prehranjevanju smo v nadaljevanju ugotavljali s pomočjo Likertove lestvice.