OD OSVETLITVE PROBLEMA K NAMENOM IN CILJEM

Pregled preteklega raziskovanja kaže na to, da ima proučevanje organizacijske kulture, še bolj klime, v podjetjih v Sloveniji večletno tradicijo in kontinuiteto. Organizacijska klima je obravnavana tudi v povezavi z zadovoljstvom zaposlenih, oboje pa z namenom izboljšanja produktivnosti. Posebno vlogo pri oblikovanju klime imajo po mnenju raziskovalcev menedžerji. Tudi v tujih raziskavah je mogoče opaziti pomen raziskovanja klime v podjetjih, izpostavlja pa se pomen podporne in vključevalne klime za učinkovitost organizacij.

Raziskave, ki se kulturi in klimi posvečajo v povezavi s šolo, se osredinjajo na šolsko ali razredno kulturo oziroma klimo v povezavi z njenim učinkom na vzgojno-izobraževalni proces in uspehe učencev ter kažejo na pozitivno korelacijo med oceno klime in kulture v povezavi z uspehi in zadovoljstvom. Podporna klima je izpostavljena kot tista, ki omogoča učencem doseganje uspehov. V zadnjih letih je raziskovanje potekalo tudi v povezavi z razumevanjem možnosti in pogojev za vključevanje skupin učencev s težavami v socialni integraciji v šolo. Rezultati kažejo na to, da sta vključevalna in podporna klima podlaga za možnost vključevanja in uspeh vseh učencev v šoli. Takšni rezultati se v grobem kažejo tako v slovenskem kot v tujem prostoru.

Predvsem pri prenosu ugotovitev tujih raziskav v slovenski prostor pa velja opozoriti na previdnost. Izhajajoč iz dejstva, da šola ni izoliran sistem, je treba (po Prosser, 1999) upoštevati tudi prežetost šolske kulture z lokalno, ki ima nanjo močan vpliv. Glede na spremenljivo naravo klime pa je pri ocenah treba upoštevati tudi dejstvo, da gre (samo) za ocene trenutnega stanja (Ivančič, 2007). Dodajam še, da je tudi oceno zadovoljstva z delom treba razumeti v kontekstu posameznikovega sveta in izkušenj.

107

Redko ali pa sploh ne se v raziskovanju pojavlja proučevanje organizacijskih kulture in klime v odvisnosti od vrste šole (osnovna/srednja šola), v kontekstu delovnega mesta in doživljanja organizacijskih struktur, tudi v povezavi z zadovoljstvom zaposlenih, sploh svetovalnih delavcev in ravnateljev. Med pregledom raziskav tudi ni mogoče zaslediti raziskave, ki bi proučevala doživljanje vloge svetovalnih delavcev in ravnateljev na področju šolskih kulture in klime, kljub temu da so v teoretičnih okvirih omenjenih področij ravno ravnatelji razumljeni kot tisti, ki imajo na šolski kulturo in klimo, pa tudi zadovoljstvo zaposlenih, največji vpliv.

Ravno zaradi redke raziskanosti področja organizacijskih kulture in klime v šoli v tej raziskavi dajem šoli v kontekstu kulture in klime posebno mesto.

Šola je v družbi vedno prevzemala pomembno mesto in bila tudi zato raziskovana, proučevana in obravnavana, tako z vidika njene vloge, organizacije, ciljev, vrednot, načinov dela ter mnogih drugih področij, s katerimi so se ukvarjali strokovnjaki, za osmišljanje in razlago njene vloge, predvsem pa izboljšanje in iskanje novih načinov in oblik dela, za učinkovitejše doseganje njenega temeljnega cilja, to je vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov. V izhodišču te raziskave pa je šola kot delovni prostor obravnavana predvsem z vidika zaposlenih in njihovega doživljanja organizacijskih procesov. Izpostavljam jo kot sistem z več podsistemi, kot organizacijo in skupnost. Šolski prostor je prostor srečevanja strokovnih delavcev in učencev (oziroma dijakov v srednji šoli), pa tudi drugih, ki se vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces. Ob tem se podrobneje osredinjam na tri skupine zaposlenih na šoli – vodstvo, svetovalne delavce in učitelje. Z vidika organizacije pogled na šolo v raziskavi določata njeni simbolna in psihološka podoba, ki se razkrivata z oceno organizacijskih kulture in klime.

Središče raziskovanja sta organizacijski kultura in klima v šoli. Kultura kot jedrna značilnost organizacije (Cameron in Quinn, 2011, str. 20–21), ki se operacionalizira kot zaznava prevladujočih vrednot (Babnik, 2011, str. 23) in predstavlja simbolno plat človeške narave, pripisovanje smislov in pomenov (Sergiovanni in Starratt, 1993, str. 82).

Organizacijska klima pa se nanaša na psihološki del našega delovanja v organizaciji, v katerem se odraža medsebojno življenje na šoli (prav tam), in predstavlja celoto občutkov, odnosov in zaznavanj posameznikov (Cameron in Quin, 2011, str. 20–21) ter se operacionalizira kot zaznava prevladujočih praks (Babnik, 2011, str. 23). Zanima me, kako ravnatelji, svetovalni delavci in učitelji doživljajo in ocenjujejo kulturo in klimo ter kje vidijo svojo vlogo pri njunem soustvarjanju. Ob predpostavki, da sta kultura

108

in klima recipročno povezani z zadovoljstvom in delom zaposlenih, je predmet raziskovanja tudi zadovoljstvo zaposlenih z delom. Predvsem v drugem delu raziskave težišče zaradi poglobljenega vpogleda v omenjeno problematiko prehaja na skupino ravnateljev in svetovalnih delavcev.

Namen naloge je tako raziskati:

 kakšno organizacijsko kulturo prepoznavajo zaposleni na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, kako ocenjujejo klimo na šolah in kakšno klimo bi si želeli; Rezultati te ocene bodo prispevali k vedenju o organizacijski kulturi na slovenskih šolah,o prevladujoči klimi, organizacijskih procesih na šoli ter o vlogi zaposlenih. Poleg tega bodo izhodišče za nadaljnje načrtovanje razvoja šole v smeri učeče se skupnosti, tako na ravni konkretnih praks v šoli, kot z vidika oblikovanja šolske politike;

 kakšno je zadovoljstvo zaposlenih. Ob predpostavki, da je za učinkovito doseganje ciljev v šoli pomembno tudi zadovoljstvo zaposlenih, bodo rezultati ocene zadovoljstva osvetlili doživljanje zadovoljstva zaposlenih s posameznimi vidiki dela, organizacije in procesov, osvetlili povezavo med zadovoljstvom, šolsko kulturo in šolsko klimo ter služili kot podlaga za oblikovanje spodbudnega in podpornega okolja, ki bo zaposlenim omogočalo zadovoljevanje njihovih potreb;

 osvetliti vlogo, polje in izzive za delovanje socialnih pedagogov in drugih zaposlenih v svetovalni službi ter na mestu ravnatelja, predvsem na področjih ocenjevanja, oblikovanja in spreminjanja kulture in klime. S tem želim doprinesti k razvoju teorije svetovalnega dela in vodenja šole, obenem pa tudi prispevati k razvoju stroke socialne pedagogike na področju menedžmenta v šolstvu ter na splošno k razvoju dela z ljudmi znotraj organizacije.

Glede na namen sem si zastavila te cilje raziskave:

 raziskati pomen šolskih klime in kulture v povezavi z zadovoljstvom zaposlenih;

 ugotoviti, ali se kažejo razlike v šolskih kulturi in klimi med različnimi vrstami šol in med podsistemi v šolah (vodstvo, svetovalna služba, učitelji);

 ugotoviti, kako se prepoznana klima razlikuje od predstave o želeni klimi, v katerih vidikih se razlikuje ter kakšni so ti razkoraki;

109

 ugotoviti, v kakšni povezavi sta klima in kultura z zadovoljstvom pri delu, z motivacijo za zamenjavo delovnega mesta ter z motivacijo za izbiro bolniške odsotnosti zaradi slabega počutja v službi;

 ugotoviti, kako svetovalni delavci in ravnatelji doživljajo šolski kulturo in klimo ter kje v procesu njunega oblikovanja in spreminjanja vidijo svojo vlogo;

 opredeliti polje delovanja svetovalnih delavcev in ravnateljev na področju ocenjevanja ter spreminjanja šolskih kulture in klime.

Obravnavanje organizacijskih kulture in klime kot pomembnih dejavnikov skupinske dinamike je ob predpostavki, da je ena izmed kompetenc socialnih pedagogov delo s skupinami, pomembno za socialno pedagogiko. Aktualnost obravnavane teme se poleg omenjenega kaže še v osredinjenosti na sistemski pogled na procese, organizacijo in posameznike, ki so v šoli zaposleni, ter v poudarjenem pomenu vzpostavljanja kakovostnih odnosov in spodbudnega okolja, pa tudi v dejstvu, da socialni pedagogi nemalokrat zasedamo delovna mesta v svetovalni službi kot izvajalci dodatne strokovne pomoči in tudi kot ravnatelji.

Znanstveni prispevek te raziskave je v teoretičnih spoznanjih s področij organizacijskih kulture in klime – v odkritju pomembnih značilnosti in dimenzij šolske kulture ter ključnih dejavnikov za izboljšanje klime v šoli, oboje (tudi) v povezavi z zadovoljstvom, vodenjem in svetovalnim delom. Pomemben doprinos k teoriji so ugotovitve in primerjava med osnovnimi in srednjimi šolami ter podsistemi v šoli. Celovit vpogled v vlogo svetovalnega delavca in ravnatelja, njegovo delo v procesu oblikovanja, ocenjevanja in spreminjanja kulture in klime pa prispeva k oblikovanju teorije svetovalnega dela in vodenja šol.

110