Na Sliki A je narisanih nekaj plodov, ki so podobni plodovom s semeni navadnega regrata (Taraxacum officinale / Asteraceae). Razločno se vidi plodnica s semenom, nad njo pa je razvito značilno padalce.
Na Sliki B je narisan gost preplet niti padalca, med katerimi je jasno prikazano veliko prostora. Učenec nalogo pravilno reši, če izbere možnosti b in f. Naloga je povzeta po nalogi TIMSS 2003 za četrti razred (S031442).
Učencem se je zdel odgovor b najustreznejši, predvsem v kombinaciji bf, sicer pa je bilo skupaj izbranih kar 42 različnih kombinacij izbire od posamezne možnosti, pa do izbranih vseh šestih možnosti od izbire a do f.
Diagram 11: Izbira odgovorov pri nalogi P8bf z več pravilnimi odgovori.
Osme naloge ni reševalo le 8 učencev. Nalogo so učenci pravilno rešili v skoraj 60 % (59,6 %), in sicer eksperimentalna skupina v 56,2 % primerov, primerjalna pa v 62,1 %. Razlika statistično ni pomembna [χ2 (2) = 4,700, p = 0,095], enako tudi razlika med spoloma [χ2(2) = 5,123, p = 0,077].
Odgovori učencev pri 9. nalogi predpreizkusa
Deveta naloga zahteva odprt odgovor na dve vprašanji, ki sta opredeljeni glede na uvodno besedilo naloge. Besedilo pravi, da so znanstveniki primerjali dve območji morja in ugotovili, da sta obe območji neporaščeni z rastlinami.
Znanstveniki so primerjali dve območji morja. Prvo območje je bilo tik ob obali, kjer je povprečna globina 10 metrov, drugo območje pa na povprečni globini 900 metrov. Na obeh mestih je temperatura vode skozi celo leto med 14 °C in 20
°C, morski tokovi so šibki. Tudi v slanosti ni pomembnih razlik. Globinsko območje je močno razgibano, obrežno pa je peščeno. V obeh predelih so odkrili okoli 50 vrst živali.
Zakaj sta obe opisani območji neporaščeni z rastlinami?
Kateri izmed dejavnikov je omejujoč v obeh okoljih za rast in razvoj morskih rastlin?
Učenec nalogo pravilno reši, če na prvo vprašanje zapiše odgovor, da je prvo območje peščeno in je za pritrditev rastlin neprimerna podlaga, drugo pa, da je morje pregloboko in ni svetlobe za rast in razvoj rastlin. Drugo vprašanje o omejujočem dejavniku za rast in razvoj morskih rastlin zahteva opredelitev dejavnika, ki je v prvem primeru (1) podlaga, v drugem pa (2) svetloba.
Naloga je bila pričakovano zahtevnejša, saj je treba vsebino in vprašanje naloge razumeti, hkrati pa podati opisni odgovor.
Podatki za temperaturo so k nalogi dodani zaradi opredelitve posamezne spremenljivke. Temperatura
je na 900 m (razen v redkih izjemah) precej nižja od v nalogi določene temperature, pri tem pa ni posebej naveden kraj. S tem so podani pogoji za natančno primerjavo območja. V kolikor bi naloga opredeljevala ustreznejše temperaturno območje na taki globini med -5 in 5 °C, ki ustreza tudi površinski vodi bolj severnih območjih, bi učenci lahko navajali napačen odgovor zaradi meje 0 °C, pri kateri učenci vedo, da voda zmrzne.
Prvega vprašanja naloge ni poskusilo rešiti 39,9 %, drugega kar 68,7 % učencev, še višji delež pa je takih učencev, ki odgovora niso utemeljevali (63,5 % in 78,8 %). Pravilno je na prvo vprašanje odgovorilo 34,2 % učencev in na drugo v 19,9 % učencev. Po spolu in med skupinama ni pomembnih statističnih razlik pri reševanju posameznega vprašanja in reševanju naloge kot celote [χ2(1) = 4,181, p
= 0,124], so pa pomembne razlike v reševanju naloge med eksperimentalno in primerjalno skupino [χ2(1) = 7,460, p = 0,024], saj so učenci eksperimentalne skupine nalogo rešili pravilno v 6,8 %, primerjalne pa kar več kot štirikrat bolje (26,7 %).
(1) Med odgovori so učenci navajali različne vzroke za odsotnost rastlin, pogosto pa so navajali več vzrokov, zato odgovori številčno niso opredeljeni. Med nepravilnimi odgovori obeh vprašanj je pogosto omenjen ekološki vidik.
17 Močna onesnaženost.
18 Mrzla voda.
(2) Pogosto je omenjeno neposredno posredovanje človeka.
11 Preveč ljudi.
13 Jih uničujemo.
15 Zaradi kopalcev, potapljačev, turistov.
(3) Učenci navajajo vključenost v prehranjevalno verigo kot vzrok za odsotnost rastlin.
12 Ker v teh območjih živijo živali, ki se z rastlinami hranijo.
49 Ker je veliko rib.
(4) Nekateri odgovori pa so nesmiselni in kažejo na nerazumevanje vprašanja.
28, 41 Ker ni dovolj vode, ker je preveč vode.
29 Ker ni prsti.
32 Ni padavin.
43 Ker v vodi ni dovolj snovi.
48 Ker je ob obali veliko soli.
Odgovori učencev pri 10. nalogi predpreizkusa
Deseta naloga v uvodu opisuje šolsko dejavnost, pri kateri so učenci merili dolžino listov različnih vrst dreves. V besedilu je navedena ugotovitev, da je izmerjena povprečna dolžina listov javorja 15 cm, lipovca pa 5 cm, podatki so predstavljeni v stolpčnem diagramu (Slika 7) na sliki skupaj z bukvijo in hrastom. Naloga zahteva, da se na diagramu določijo enote na osi, naslov in drugi manjkajoči deli diagrama, med njimi vsaj eden. Sledi vprašanje, kako dolga sta lista bukve in hrasta, za vpis vrednosti je namenjeno posebno vpisno polje. Zadnje vprašanje naloge je, ali je mogoče na diagramu kaj spremeniti, da bi povečali preglednost diagrama.
Učenci so merili dolžino listov različnih vrst dreves.
Povprečna dolžina listov javorja je bila 15 cm, povprečna dolžina listov lipovca pa 5 cm. Podatke so učenci vnesli v tabelo in iz nje naredili diagram, ki je na sliki. Dopiši diagramu enote in naslov ter druge manjkajoče dele.
Kako dolga sta lista bukve in hrasta?
hrast: _______
bukev: _______
Je mogoče na diagramu kaj spremeniti, da povečamo preglednost?