Omejitve in predpostavke doktorske disertacije

Izvirnost metodologije se izkazuje tudi v postavitvi izvirnega sklopa 27 kazalnikov, ki smo ga izdelali za izpeljavo analize kakovosti okoljskih poročil. Izbrani kazalniki so bili preverjeni v strokovni javnosti, saj so bili objavljeni tako doma (Fink Babič in Biloslavo 2012) kot v tujini (Fink Babič in Biloslavo 2011).

1.4.2 Prispevek k praksi

Prispevek raziskave v praksi vidimo predvsem v vzpostavitvi tesnejšega sodelovanja z ARSO.

S tem bi lahko pridobivali podatke o onesnaževalnih kazalnikih podjetij in druge okoljske informacije iz podatkovnih zbirk, ki jih ureja. Te informacije nam omogočajo raziskovanje različnih razmerij med okoljskim poslovanjem in drugimi vidiki delovanja organizacij in managementa. V praksi bi se to lahko udejanjilo s postavitvijo službe ali dolgoročnega projekta na primarni instituciji, kjer bi lahko proučevali okoljsko aktivnost podjetij.

Izsledki raziskave naj bi tudi spodbudili podjetja, da bi se bolj zavzeto lotile okoljskega poročanja in v svojih poročilih objavljala kvalitetne in verodostojne informacije. K temu jih lahko spodbudi tudi uporaba našega sklopa kazalnikov, ki smo ga izdelali za analizo kakovosti okoljskih poročil in lahko za podjetja predstavlja smernice za objavljanje okoljskih informacij v poslovnih poročilih.

1.5 Omejitve in predpostavke doktorske disertacije

Podpoglavje razčlenjuje omejitve, s katerimi smo se soočili v naši raziskavi, v nadaljevanju pa so predstavljene predpostavke, na katerih smo zasnovali disertacijo.

1.5.1 Omejitve doktorske disertacije

Poudariti je potrebno, da pri naši raziskavi z izrazom okoljska uspešnost podjetij ne predstavljamo celovite okoljske uspešnosti podjetij, ki bi jo lahko pridobili le na osnovi podrobne kvantitativne in kvalitativne analize oz. študije primera za vsako podjetje posebej.

Ta bi poleg vseh javno razpoložljivih informacij vključevala še analizo podatkov, pridobljenih s spremljanjem stanja in dogajanja v podjetju v daljšem časovnem obdobju.

Namen naše raziskave je bil oblikovati pristop, kako s pomočjo javno razpoložljivih podatkov ugotoviti dinamiko spreminjanja onesnaževal, ki jih podjetja spuščajo v okolje. Zmanjševanje (oz. zviševanje) vrednosti onesnaževal v določenem časovnem obdobju nam kot relativna uspešnosti podjetja je potrebno te podatke analizirati za določeno časovno obdobje. Levy (1995) definira okoljsko uspešnost z zmanjšanjem emisij v določenem časovnem obdobju.

vrednost v razmerju s prihodki kaže na (ne)uspešnost podjetij do reševanja okoljske problematike, torej opredeli njihovo okoljsko uspešnost.

Ker želimo z Indeksom okoljske uspešnosti spremljati dinamiko okoljske uspešnosti podjetij skozi štiriletno časovno obdobje in pri tem zagotoviti, da bomo lahko spremljali vrednosti istih onesnaževalnih kazalnikov v celotnem štiriletnem obdobju, se bomo morali omejiti na tista onesnaževala, ki so v omenjenem obdobju zaznana pri večini podjetij, izpustiti pa tista, ki se pogosteje pojavljajo pri določenih panogah, pri podjetjih drugih panog pa jih ni zaslediti.

Opredelitev pojma okoljska uspešnost v naši raziskavi je zato omejena na izbrana onesnaževala v omejenem štiriletnem časovnem obdobju.

Omejitev predstavlja tudi uporabljena metodologija, saj smo jo pripravili specifično za potrebe analize okoljske uspešnosti podjetij predelovalne dejavnosti in je ne moremo neposredno prenašati v druge dejavnosti, saj imajo te svoje specifike glede onesnaževanja.

Podjetja v turizmu, energetiki, prometu imajo namreč na okolje povsem drugačen obremenilni vpliv kot podjetja predelovalne dejavnosti.

Omejitve raziskave predstavljajo tudi ugotovitve Fink Babič in Biloslavo (2011, 2012), da so poročila slovenskih podjetij vsebinsko revna tako po raznovrstnosti kot kakovosti informacij.

Sicer se te ugotovitve nanašajo na trajnostna poročila podjetij, kjer so poleg okoljskih objavljene tudi družbene informacije, zato končnih zaključkov glede kakovosti okoljskih poročil na osnovi te raziskave ne moremo oblikovati.

Omejitve pri analizi kakovosti okoljskega poročanja predstavljajo tudi ugotovitve avtorjev (Deegan and Rankin 1996; GRI 2009; Swift 2001; Windolph 2011), ki navajajo, da je zaslediti mnogo pripomb na olepševanje informacij, povezanih z okoljskimi vsebinami, ki se pojavljajo v poslovnih oz. okoljskih poročilih podjetij.

Omejitve se nahajajo tudi v pristopu, kjer za prikaz obsega proizvodnje uporabljamo kazalnik Čisti prihodki od prodaje. Če se npr. spremeni razmerje dodana vrednost/prihodki oz. če se med leti spreminja delež celotnega proizvoda, ki ga proizvede podjetje samo (ali nabavlja samo surovine, ki jih dodela do končnega proizvoda, ali nabavi že polproizvod in ga samo dokonča ali celo kupi dokončan proizvod, ki ga samo »preproda«), potem prihodki od prodaje ne odražajo ustreznega obsega proizvodnje.

Metodološke omejitve raziskave predstavlja tudi vzorec le 110 podjetij iz predelovalne dejavnosti v Sloveniji.

1.5.2 Predpostavke doktorske disertacije

Predpostavljamo, da imajo podjetja v predelovalni dejavnosti podobne okoljske izzive. Ti se razlikujejo od tistih v energetiki, turizmu, trgovini idr., zato je omejitev Indeksa okoljske uspešnosti ta, da je zasnovan za predelovalno dejavnost in ni neposredno prenosljiv na druge gospodarske dejavnosti.

Predpostavljamo: če so si proizvodni procesi v podjetjih podobni, je podobno tudi onesnaževanje okolja v njihovih podjetjih. V predelovalni dejavnosti obstajajo podjetja različnih oddelkov z različnimi vrstami proizvodnje in je zato tudi njihovo onesnaževanje različno, a dovolj podobno, da lahko pristopimo k analizi njihovega onesnaževanja s skupnim modelom.

Predpostavljamo, da lahko znotraj podjetij predelovalne dejavnosti ločimo podjetja, ki onesnažujejo s pretežno anorganskim onesnaževanjem, in podjetja, ki onesnažujejo s pretežno organskim onesnaževanjem. V okviru predelovalne dejavnosti lahko tako ustvarimo dve homogeni skupini podjetij.

Predpostavljamo, da so okoljska poročila uporabna za analizo kakovosti okoljskega poročanja in imajo verodostojne informacije o okoljskem delovanju podjetij. Predpostavljamo tudi, da so podatki o emisijah v zrak, vodo in nevarne odpadke objavljeni v podatkovnih zbirkah Agencije RS za okolje (ARSO) verodostojni.

Predpostavljamo, da ocene okoljskih poročil 1, 2 in 3 odražajo % vsebnosti informacij za izbrano okoljsko poročilo, pri čemer vrednost 3 odraža najširši možni nabor informacij. Na osnovi omenjene predpostavke smo za potrebe nadaljnjih analiz zato izhodiščne ocene 1, 2 in 3 pretvorili v vrednosti 33 %, 66 % ter 100 %, ki odražajo ustrezno vsebnost informacij glede na najširši možni obseg, ki bi ga lahko (moralo) posamezno poročilo vsebovati.

Predpostavljamo, da je kazalnik čisti prihodki od prodaje primeren kazalnik obsega proizvodnje.

Predpostavljamo, da je štiriletno obdobje zadostno za ugotavljanje sprememb v okoljskem onesnaževanju podjetja in ugotavljanju njegove okoljske uspešnosti.