Organizacijske in strukturne spremembe Ekonomsko-socialnega sveta

smiselno preoblikovati v nevladni organ, kjer lahko socialni partnerji obravnavajo predloge in sprejemajo dogovore oziroma sporazume«.

Današnji ESS je bil ustanovljen leta 1994 na pobudo socialnih partnerjev. Na začetju delovanja ESS so se oblikovala določena pravila delovanja, ki so se z leti dopolnjevala ali spreminjala. Delovanje ESS ni urejeno z zakonom, kar zmanjšuje pomen dogovorov, saj v primeru nespoštovanja ter dogovorov niso predvidene nobene sankcije ali drugi postopki za »kaznovanje« nespoštovanja dogovorov med socialnimi partnerji (Vodovnik 2008A, 3).

Socialni partnerji se zavedajo, da je potek stalnega dialoga znotaj ESS med njimi eden od bistvenih pogojev za doseganje socialnega sporazuma, saj kot pravijo v Socialnem sporazumu za leto 2007-2009, so s svojim dosedanjim delovanjem že dokazali, da je socialni dialog ena učinkovitejših poti do soglasja o ključnih nalogah in ciljih.

Ob ustanovitvi leta 1994 je bil ESS opredeljen kot tripartitni organ, ki ga sestavlja 15 članov in v katerega imenujejo po 5 članov delodajalci, delojemalci in vlada (Uradni list RS, št. 26/1994, tč. 9). Zadnja sprememba Pravil delovanja ESS je število članov tripartitnega organa ESS povečalo na 24. Vanj imenujejo po 8 članov delodajalci, delojemalci in Vlada RS (Uradni list RS, št. 40/2007, 4. člen). Z namenom priprave strokovnih podlag za odločanje ESS lahko ustanovi stalne ali občasne strokovne skupine, ki so praviloma sestavljene iz vrst neodvisnih strokovnjakov (7. člen). ESS sestavljajo reprezentativne organizacije delodajalcev in delojemalcev, kar lahko pomeni, da v procesu kolektivnega dogovarjanja nimajo možnosti vsi, ki bi želeli sodelovati v procesu socialnega dialoga.

Kot pravi 9. člen Pravildelovanja ESS, se v ESS odločitve sprejemajo soglasno. V primeru, če ni soglasja med partnerji, se pogajanja nadaljujejo do uskladitve. Rok za zaključitev pogajanj se določi na seji ESS pred pričetkom pogajanj in ne sme biti daljši od 30 dni. Če tudi v tem primeru ne pride do soglasja, ESS o obravnavani tematiki ne more zavzeti skupnega stališča.

Priporočilo ILO št. R158 o vlogi, funkciji in načinu organiziranja predstavništev vseh socialnih partnerjev se nanaša na področje vzpostavitve vseh potrebnih smernic za celoten sistem delovno – pravnega področja s ciljem vzpostavitve neodvisnih in avtonomnih predstavništev delodajalskih in delojemalskih organizacij.

V okviru projekta PHARE je pristojno ministrstvo za delo v okviru zunanje pomoči EU ugotovilo, da je potrebno bodočo sestavo oziroma organizacijo ESS podkrepiti z zakonsko določeno podporo. Pravna osnova za ustanovitev ESS kot samostojnega nevladnega organa bi omogočila, da bi bil ESS veliko bolj neodvisen od politične volje

Potrjevanje zastavljenih hipotez

posamezne vlade, kakor tudi od kakovosti vloženega dela posameznih socialnih partnerjev (RS MDDSZ 2003, 26). V skladu z veljavnimi pravili delovanja ESS je mogoče sprejemati odločitve socialnih partnerjev zgolj soglasno, kar ima lahko za posledico nezmožnost sprejemanja sklepov ali odločitev. V ugotovitvah oziroma predlogih za spremembe ESS je podana tudi možnost, da se na strani socialnih partnerjev (delodajalcev in zaposlenih) razmisli o možnosti sprejemanja odločitev tudi, ko socialni partnerji na delodajalski strani niso popolnoma sklepčni, medtem ko so sindikati popolnoma usklajeni (RS MDDSZ 2003, 27).

Nujnost po sprejetju Zakona o ekonomsko socialnem svetu nakazuje že analiza delovanja ESS. Urejena zakonodaja ne bi pomenila zgolj ureditve odnosa in razmerij med socialnimi partnerji, temveč bi dala tudi težo odločitvam sprejetim na ravni socialnega dialoga (Zidar in Mesec 2010, 61).

Na konferenci predsedstva EU v Elsinoru, kjer so obravnavali tudi takratne kandidatke za članstvo (tudi RS), je bilo ugotovljeno, da se nudi socialnim partnerjem vsa potrebna pomoč in podpora pri vzpostavljanju neodvisnih kolektivnih pogajanj in avtonomnih socialnih partnerjev z institucijami in organizacijami. V nasprotnem primeru bo tristranski socialni dialog lahko nezadosten z omajanim potencialom in učinkovitostjo (Eurofound 2002, 19).

Socialni dialog v RS je institucioniziran skozi ESS. Takšne ureditve npr. v Nemčiji in na Švedskem ne poznajo (Zidar in Mesec 2010, 60)

Nemška vlada tradicionalno in ne glede na politično orientacijo trenutne vlade podpira socialni dialog kot pomemben del uveljavljene kulture. Kljub poskusom oblikovanja tripartitnega dialoga skozi Zvezo za delovna mesta v letih 1990 in 2000, socialni dialog na nacionalni ravni ne obstaja. Kljub temu so socialni partnerji aktivno vključeni v oblikovanje javnih politik in regulativnih okvirjev na področju socialne varnosti in socialne zaščite delavcev ter trga dela (Lukič in Urbanč 2010B, 23).

Podobno je na Švedskem, kjer je bil socialni dialog institucionaliziran vse do konca 80-tih let, danes pa nacionalno organizirane, tripartitne oblike socialnega dialoga ne prakticirajo, se pa socialni partnerji na nacionalni ravni aktivno vključujejo v oblikovanje programov socialne varnosti in socialne zaščite ter trga dela (Lukič in Urbanč 2010B, 23)

Sodelovanje socialnih partnerjev v stalnih tri ali večpartitnih telesih, tako na nacionalnem kakor na lokalnem nivoju, je pomembna za trg delovne sile in zagotavlja, da so v proces socialnega dialoga vključeni legitimni partnerji (Mailand 2004, 1).

Ustanovitev novega ESS kot neodvisnega nevladnega organa, s spremenjenim načinom odločanja bi lahko vplivala na hitrejše delo ESS. Multipartitna sestava, ki je dejansko tripartitna sestava (Vlada RS, delodajalci in sindikati) s sodelovanjem civilne družbe po evropskem zgledu, je v veliki meri analogna današnji sestavi, z možnostjo formalnega sodelovanja vseh tistih, ki v procesu socialnega dialoga ne morejo

Potrjevanje zastavljenih hipotez

sodelovati na noben drug način (nevladne organizacije, brezposelni, …). Spremembe na področju odločanja (ne nujno vedno soglasno) lahko pripeljejo do tega, da se obravnavanje določene tematike nadaljuje. S spremembo pravil bi lahko Zakon o strukturi in delovanju ESS predvidel tudi določene postopke za nadaljevanje dela, tudi če socialni partnerji ne podajo mnenj do določenega roka in bi bil neodvisen od dnevno političnih vzgibov posameznih politik. Dejansko bi lahko diktiral ritem sprejemanja sporazumov, saj bi lahko peljal postopke naprej, ter na nek način dodal težo k svojim odločitvam. Člani reprezentativnih socialnih partnerjev bi lahko tvorno sodelovanje ustrezno »nagradili« predvsem v kontekstu zvestega članstva – podpore in s tem posledično reprezentativnosti v procesu socialnega dialoga.

Opisane spremembe ESS lahko vplivajo na hitrejše delo socialnih partnerjev in so usmerjene predvsem v aktivno in tvorno delo socialnih partnerjev, z namenom reševanja obravnavane aktualne problematike. Predlagane strukturne spremembe in delovanja ESS so podane na podlagi analize zakonodaje. Zastavljeno hipotezo, da je novoustanovljeni ESS smiselno preoblikovati v nevladni organ, kjer lahko socialni partnerji obravnavajo predloge in sprejemajo dogovore oziroma sporazume, lahko potrdimo s tem, da je lahko postavljena hipoteza osnova za nadaljnje raziskovalno delo.