• Rezultati Niso Bili Najdeni

Osnovni podatki o raziskovalnih obmo č jih

6. okoljski akcijski program EU (2002–2012)

5.2 PRIMERJALNA ANALIZA URBANIH GOZDOV IZBRANIH MEST

5.2.1 Osnovni podatki o raziskovalnih obmo č jih

Območja gozdov, ki so bila opredeljena na osnovi opisane metode za razmejitev gozdnih površin v ožjem in širšem urbanem območju, so za vseh šest izbranih mest prikazana na karti pokrovnosti tal (Pokrovnost tal CLC). Ožje in širše urbano območje posameznega mesta je predstavljeno s skupno površino, površino gozdov, površino urbane rabe ter vključenostjo zavarovanih površin gozdov s posebnim namenom. Za lokacije izbranih območij urbanih gozdov so navedena krajevna imena.

Prikazane gozdne površine na preglednih kartah pokrovnosti tal CORINE Land Cover 2006 (Pokrovnost tal CLC) so interpretirane s satelitskih posnetkov in v nekaterih primerih niso povsem identične dejanskim gozdnim površinam, ki smo jih za raziskavo zajeli iz gozdne maske in baz podatkov Zavoda za gozdove Slovenije. Pri treh mestih so določene gozdne površine interpretirane z vrsto pokrovnosti površine za šport in prosti čas. To so Stražunski gozd v Mariboru, Jožefov hrib v Celju ter Portoval in Ragov log v Novem mestu. V raziskavi smo jih obravnavali kot gozdne površine.

5.2.1.1 Ljubljana

LEGENDA

Pokrovnost tal CLC 2006 (Vir: Atlas..., 2007)

Sklenjene urbane površine Listnati gozd Nesklenjene urbane površine Iglasti gozd

Industrija, trgovina Mešani gozd

Kmetijske površine Površine za šport in prosti čas

rU Opredeljeno ožje urbano območje gozdov rZ Opredeljeno širše urbano območje gozdov

Slika 4: Shematski prikaz opredelitve ožjega in širšega območja urbanih gozdov Ljubljane.

Preglednica 5: Osnovne značilnosti raziskovalnega območja za mesto Ljubljana.

Ožje urbano območje (rU)

– skupna površina: 6.038 ha – urbane površine: 3.829 ha – površina gozdov: 926 ha

– lokacije gozdov: Rožnik, Šišenski hrib, Golovec, Grajski grič, Hrastje, Jarše, Brinje, Koseški boršt, Brdo in Vrhovci.

Širše urbano območje (rZ) – skupna površina: 6.796 ha – urbane površine 1.563 ha

– lokacije gozdov: Tomačevski prod, Jarški prod, Brod, Dobrava pri Črnučah, Kleče, Gunclje, Draveljska gmajna, Podgora, Gradišče, Dolince, Veliki vrh, Stražni vrh, Bokalce, Kozarška gmajna, Log, Breznik in Zadvorski hrib.

Vključenost zavarovanih površin gozdov s posebnim namenom

Opredeljeno območje urbanih gozdov Ljubljane zajema večino razglašenih gozdov s posebnim namenom (Odlok ..., 2010) z izjemo bolj oddaljenih območij Tacna, Šmarne gore in Grmade.

5.2.1.2 Maribor

LEGENDA

Pokrovnost tal CLC 2006 (Vir: Atlas..., 2007)

Sklenjene urbane površine Listnati gozd Nesklenjene urbane površine Iglasti gozd

Industrija, trgovina Mešani gozd

Kmetijske površine Površine za šport in prosti čas rU Opredeljeno ožje urbano območje gozdov

rZ Opredeljeno širše urbano območje gozdov

Slika 5: Shematski prikaz opredelitve ožjega in širšega območja urbanih gozdov Maribora.

Preglednica 6: Osnovne značilnosti raziskovalnega območja za mesto Maribor.

Ožje urbano območje (rU) – skupna površina: 3.194 ha – urbane površine: 1.880 ha – površina gozdov: 457 ha

– lokacije gozdov Betnavski gozd, Stražunski gozd, Mestni vrh, Kalvarija, Piramida (območje Treh ribnikov) in Spodnje Radvanje (vznožje Pohorja).

Širše urbano območje (rZ)

– skupna površina: 5.279 ha – urbane površine: 991 ha – površina gozdov: 1.550 ha

– lokacije gozdov: Kamnica, Vrbanski plato, Limbuško nabrežje, Mariborski otok, Studeniški gozd, Pekrska gorca, Pekre, Zgornje Radvanje, Tezenski gozd, Zrkovci, Dogoše, Meljski hrib, Košaki, Počehova, Ribniško selo in Vinarje.

Vključenost zavarovanih površin gozdov s posebnim namenom

Opredeljeno območje urbanih gozdov zajema vse gozdne površine gozdov s posebnim namenom (Odlok ..., 1983) ter vse gozdove, ki so predlagani za razglasitev z novim odlokom (Predlog odloka ..., 2009). Območje Stražunskega gozda je na pregledni karti rabe tal prikazano kot površina za šport in prosti čas.

5.2.1.3 Celje

LEGENDA

Pokrovnost tal CLC 2006 (Vir: Atlas..., 2007)

Sklenjene urbane površine Listnati gozd Nesklenjene urbane površine Iglasti gozd

Industrija, trgovina Mešani gozd

Kmetijske površine Površine za šport in prosti čas rU Opredeljeno ožje urbano območje gozdov

rZ Opredeljeno širše urbano območje gozdov

Slika 6: Shematski prikaz opredelitve ožjega in širšega območja urbanih gozdov Celja.

Preglednica 7: Osnovne značilnosti raziskovalnega območja za mesto Celje.

Ožje urbano območje (rU)

– skupna površina: 1.509 ha – urbane površine: 905 ha – površina gozdov: 195 ha

– lokacije gozdov Anski vrh, Miklavški hrib, Grajski hrib, Jožefov hrib, Osenca, Spodnja Dobrova, Zgornja Hudinja, Nova vas in Golovec.

Širše urbano območje (rZ)

– skupna površina: 4.018 ha – urbane površine: 682 ha – površina gozdov: 1.361 ha

– lokacije gozdov: Lahovna, Prekorje, Šmarjeta, Šmartinsko jezero, Lokrovška hosta, Ostrožno, Medlog, Hom, Košnica, Polule, Zagrad, Zvodno, Jelovški hrib, Teharje, Bukovžlak, Začret in Trnovlje.

Vključenost zavarovanih površin gozdov s posebnim namenom

V opredeljeno območje urbanih gozdov je vključena večina površin razglašenih gozdov s posebnim namenom (Odlok o razglasitvi ..., 1997; Odlok o spremembah ..., 2007) z izjemo manjših gozdnih površin severno od Šmartinskega jezera na območju Loč in Brezove.

5.2.1.4 Kranj

LEGENDA

Pokrovnost tal CLC 2006 (Vir: Atlas..., 2007)

Sklenjene urbane površine Listnati gozd Nesklenjene urbane površine Iglasti gozd

Industrija, trgovina Mešani gozd

Kmetijske površine Površine za šport in prosti čas rU Opredeljeno ožje urbano območje gozdov

rZ Opredeljeno širše urbano območje gozdov

Slika 7: Shematski prikaz opredelitve ožjega in širšega območja urbanih gozdov Kranja.

Preglednica 8: Osnovne značilnosti raziskovalnega območja za mesto Kranj.

Ožje urbano območje (rU)

– skupna površina: 1.126 ha – urbane površine: 658 ha – površina gozdov: 116 ha

– lokacije gozdov: Šmarjetna gora, obrežje Save, kanjon Kokre in Primskovo.

Širše urbano območje (rZ)

– skupna površina: 3.640 ha – urbane površine: 552 ha – površina gozdov: 1.245 ha

– lokacije gozdov: Stražišče, Sv. Jošt, Brezgalica, Srednje Bitnje, Sorško polje (severni del), Drulovka, Zarica, Hrastje, Šenčurska gmajna, Primskovski boršt, Gorenje, Britof, Kokrica, Kranjsko polje, Struževo in Okroglo.

Vključenost zavarovanih površin gozdov s posebnim namenom

Opredeljeno urbano območje zajema vse gozdove, ki so zavarovani z občinsko odločbo (Odločba Skupščine ..., 1966). Prav tako urbano območje zajema večino gozdnih površin, ki so predlagane za razglasitev gozdov s posebnim namenom (Tenčić, 2004), z izjemo južnega dela gozdnega območja Udin boršt. V opredeljeno območje niso zajeti predlagani gozdovi s posebnim namenom, ki niso neposredno povezani s Kranjem, na primer območje Brda, okolica Bobovka, okolica bolnišnice Golnik ali soteska Zarice.

5.2.1.5 Velenje

LEGENDA

Pokrovnost tal CLC 2006 (Vir: Atlas..., 2007)

Sklenjene urbane površine Listnati gozd Nesklenjene urbane površine Iglasti gozd

Industrija, trgovina Mešani gozd

Kmetijske površine Površine za šport in prosti čas rU Opredeljeno ožje urbano območje gozdov

rZ Opredeljeno širše urbano območje gozdov

Slika 8: Shematski prikaz opredelitve ožjega in širšega območja urbanih gozdov Velenja.

Preglednica 9: Osnovne značilnosti raziskovalnega območja za mesto Velenje.

Ožje urbano območje (rU) – skupna površina: 798 ha – urbane površine: 368 ha – površina gozdov: 245 ha

– lokacije gozdov: Območje Velenjskega gradu (Grajski hrib), Malo Gradišče, Veliki Koželj, Gorica, Šalek, Veterski vrh, Šmartno, Konovo, Deberca in območje Škalskega jezera.

Širše urbano območje (rZ) – skupna površina: 3.262 ha – urbane površine: 384 ha – površina gozdov: 1.465 ha

– lokacije gozdov: Podgorje, Veliko Gradišče, Sv. Jakob, Podkraj, Kavče, Arnače, Mali Koželj, Dobrač, Paka, Šenbric, Hrastovec, območje Velenjskega jezera, Ležen in Lilijski grič.

Vključenost zavarovanih površin gozdov s posebnim namenom

Zajeto urbano območje gozdov vključuje vse razglašene gozdove s posebnim namenom (Odlok o razglasitvi ..., 1985), kakor tudi opredeljene površine gozdov v zelenem pasu mesta Velenje (Jevšnik, 1998), z izjemo manjšega dela gozdnih površin na območju severozahodno od Velenjskega jezera (Ležen).

5.2.1.6 Novo mesto

LEGENDA

Pokrovnost tal CLC 2006 (Vir: Atlas..., 2007)

Sklenjene urbane površine Listnati gozd Nesklenjene urbane površine Iglasti gozd

Industrija, trgovina Mešani gozd

Kmetijske površine Površine za šport in prosti čas rU Opredeljeno ožje urbano območje gozdov

rZ Opredeljeno širše urbano območje gozdov

Slika 9: Shematski prikaz opredelitve ožjega in širšega območja urbanih gozdov Novega mesta.

Preglednica 10: Osnovne značilnosti raziskovalnega območja za Novo mesto.

Ožje urbano območje (rU) – skupna površina: 1.650 ha – urbane površine: 597 ha – površina gozdov: 365 ha

– lokacije gozdov: Ragov log, Portoval, Mestna hosta, Brodski gozd, Železni hrib, Žabja vas, Dragančevje, gozd ob potoku Šajser, Marof, Muhaber in Ločna.

Širše urbano območje (rZ) – skupna površina: 4.144 ha – urbane površine: 455 ha – površina gozdov: 2.045 ha

– lokacije gozdov: Prečna, Češča vas, Srebrniče, Boričevo, Košen vrh, Škrjanče, Poganška hosta, Kremenjak, Črmošnjice pri Stopičah,

Zaboršt, Gotenski boršt, Šentjošt, Mala Cikova, Mahov hrib, Mali Slatnik, Smolenja vas, Brezovica, Sevno, Dolenje in Gorenje Kamence in Potočna vas.

Vključenost zavarovanih površin gozdov s posebnim namenom

Opredeljene urbane gozdne površine zajemajo vse razglašene gozdove s posebnim namenom (Odlok o razglasitvi ..., 2000; Odlok o spremembah ..., 2005), kakor tudi predlagane površine za njihovo razširitev (Predlog sprememb ..., 2008). Gozdne površine na območjih Ragov log in Portoval sta na karti pokrovnosti opredeljene kot zelene mestne površine.

5.2.2 Delež gozdnih površin v urbanih območjih

Današnji delež gozdnih površin v slovenskih pokrajinah je rezultat značilnih geografskih, geomorfoloških in klimatskih razmer ter preteklega družbenega in gospodarskega razvoja. Pestra reliefna razgibanost z velikim deležem razmeroma strmih terenov so skupaj z raznolikimi klimatskimi pogoji vplivali na značilno razpršeno poselitev, ki je zgoščena v dolinskih območjih, obenem pa tudi na količino in prostorsko razporeditev gozdnih površin.

V evropskem merilu sodi Slovenija med države z največjo stopnjo gozdnatosti oziroma deležem gozdnih površin. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (Poročilo Zavoda ..., 2011) so v letu 2010 gozdovi pokrivali 58,5 % površine Slovenije. Nacionalni gozdni program (Resolucija o nacionalnem gozdnem ..., 2008) navaja, da se je površina gozdov v Sloveniji 130 let stalno povečevala, aktualni podatki Zavoda za gozdove Slovenije pa nakazujejo, da se utegne ta trend v prihodnosti spremeniti. V letu 2010 se je namreč skupna površina gozdov v Sloveniji prvič po več kot stoletnem obdobju naraščanja zmanjšala, in sicer za 935 hektarov (Poročilo Zavoda ..., 2011).

Vendar gozdne površine niso enakomerno razporejene. Če na posameznih območjih južnega, severnega in severozahodnega dela države gozdovi pokrivajo dve tretjini ali več površine, se delež gozdov zelo zmanjša v ravninskih in gričevnatih območjih, kjer so bili v preteklosti gozdovi zaradi kmetijstva in poselitve v velikem delu izkrčeni.