P RAVOPISNA KATEGORIJA : imena držav; samostalnik moškega spola

Cíper -pra

samostalnik moškega spola

;

zemljepisno ime

|

^{dolgo ime}

Republika Ciper|; |država|: Organizirali bodo pogajanja o ponovni združitvi Cipra;

Vremenska napoved za Ciper ni obetavna; mirovna misija ZN na Cipru

Kje?

na Cipru

^tudi

v Cipru

Od kod?

s Cipra

^tudi

iz Cipra

Kam?

na Ciper

tudi

v Ciper

{B} Ciprčan, Ciprčanka; Ciprčanov, Ciprčankin; ciprski

{O}

^EDNINA

:

im.

Cíper,

rod.

Cípra,

daj.

Cípru,

tož.

Cíper,

mest.

pri Cípru,

or.

s Cíprom S

TATUS

: predlog

P

RAVOPISNA KATEGORIJA

: imena držav

Esvatíni -ja

;

zemljepisno ime

|

^{dolgo ime}

Kraljevina Esvatini|; |država|: prestolnica Esvatinija; Evropska unija bo Esvatiniju namenila humanitarno pomoč; Slovenski državljani ne potrebujejo vizuma za vstop v Esvatini;

Kralj je državo Svazi preimenoval v Esvatini

Kje?

v Esvatiniju

Od kod?

iz Esvatinija

Kam?

v Esvatini

{B} Esvatinec, Esvatinka; Esvatinčev, Esvatinkin; esvatinski

{O}

^EDNINA

:

^im.

Esvatini,

^rod.

Esvatinija,

^daj.

Esvatiniju,

^tož.

Esvatini,

^mest.

pri Esvatiniju,

^or.

z Esvatinijem

S

TATUS

: predlog

P

RAVOPISNA KATEGORIJA

: imena držav; samostalnik moškega spola

Gvatemála -e

samostalnik ženskega spola

;

zemljepisno ime

|

^{dolgo ime}

Republika Gvatemala|; |država|: Londonski trgovci uvažajo brokoli iz Gvatemale; V Gvatemali je izbruhnil ognjenik Fuego

Kje?

v Gvatemali

^{Od kod?}

iz Gvatemale

Kam?

v Gvatemalo

{B} Gvatemalec, Gvatemalka; Gvatemalčev, Gvatemalkin; gvatemalski

{O}

^EDNINA

:

^im.

Gvatemála,

^rod.

Gvatemále,

^daj.

Gvatemáli,

^tož.

Gvatemálo,

^mest.

pri Gvatemáli,

or.

z Gvatemálo S

TATUS

: predlog

P

RAVOPISNA KATEGORIJA

: imena držav

Norvéška -e

samostalnik ženskega spola

;

zemljepisno ime

|

^{dolgo ime}

Kraljevina Norveška|; |država|: Prihajam iz/z Norveške, dežele fjordov; Tudi med dekleti je šla zmaga v Norveško po zaslugi Line Sandnes na Norveško; Mesto Bergen je najbolj deževno mesto v Norveški na Norveškem;

^prim.

Norveško

Kje?

v Norveški na Norveškem

Od kod?

iz Norveške

ⁱⁿ

z Norveške

Kam?

v Norveško na Norveško

{B} Norvežan, Norvežanka; Norvežanov, Norvežankin; norveški

{O}

^EDNINA

:

^im.

Norvéška,

^rod.

Norvéške,

^daj.

Norvéški,

^tož.

Norvéško,

^mest.

pri Norvéški,

^or.

z Norvéško

S

TATUS

: predlog

P

RAVOPISNA KATEGORIJA

: imena držav

Vzhódni Tímor -ega -ja

samostalniška zveza moškega spola

;

zemljepisno ime

|

^{dolgo ime}

Demokratična republika Vzhodni Timor|; |država|: Otroci z Vzhodnega Timorja še čakajo na cepljenje proti ošpicam; Avstralija namerava na Vzhodni Timor vrniti poldrugi tisoč beguncev; mirovna misija na Vzhodnem Timorju

Kje?

na Vzhodnem Timorju

^tudi

v Vzhodnem Timorju

Od kod?

z Vzhodnega Timorja

^tudi

iz Vzhodnega Timorja

Kam?

na Vzhodni Timor

^tudi

v Vzhodni Timor

{B} Vzhodnotimorec, Vzhodnotimorka; Vzhodnotimorčev, Vzhodnotimorkin;

vzhodnotimorski

{O}

^EDNINA

:

^im.

Vzhódni Tímor,

^rod.

Vzhódnega Tímorja,

^daj.

Vzhódnemu Tímorju,

^tož.

Vzhódni Tímor,

mest.

pri Vzhódnem Tímorju,

or.

z Vzhódnim Tímorjem S

TATUS

: predlog

P

RAVOPISNA KATEGORIJA

: imena držav

Zadnja sprememba: 4. novembra 2020.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abesinija

Afganistan Albanija Alžirija Andora Angola

Antigva in Barbuda Argentina

Armenija Avstralija Avstrija

Avstrijsko cesarstvo Avstro-Ogrska Azerbajdžan

Bahami

Bahrajn – Bahrein Bangladeš

Barbados Bečuanija Belgija Belize Belorusija

Beneška republika Benin

Bizantinsko cesarstvo Bocvana

Bolgarija Bolivija

Bosna in Hercegovina Brazilija

Britanski Honduras Brunej

Burkina Faso Burma Burundi Butan Cejlon

Centralnoafriška republika Ciper

Čad Čehoslovaška Češka – Češko

Češkoslovaška – Češkoslovaško Čhin

Čile Črna gora Dahomej

Danska – Dansko Dominika

Dominikanska republika Dominiška zveza

Džibuti Egipt Ekvador

Ekvatorialna Gvineja Emirati

Eritreja Estonija Esvatini Etiopija Fidži Filipini

Finska – Finsko Formoza Francija Gabon Gambija Gana Grčija Grenada Gruzija Gvajana Gvatemala Gvineja

Gvineja Bisao – Gvineja Bissau Haiti

Holandija Honduras

Hrvaška – Hrvaško Ilirske province Indija

Indonezija Irak Iran

Irska – Irsko Islandija Italija Izrael Jamajka

Japonska – Japonsko Jemen

Jordanija Jugoslavija

Južna Afrika – Južnoafriška republika Južna Koreja

Južna Rodezija Južni Sudan Kambodža Kamerun Kampučija Kanada

Kapverdski otoki Karantanija Katar Kazahstan Kenija

Kirgizija – Kirgizistan Kiribati

Kitajska – Kitajsko Kolumbija

Komori Kongo Kosovo Kostarika

Krim (avtonomna republika) Kuba

Kuvajt Laos Latvija Lesoto Libanon Liberija Libija Lihtenštajn Litva

Luksemburg Madagaskar

Madžarska – Madžarsko Makedonija

Malavi Maldivi Malezija

Malgaška republika Mali

Malta Maroko

Marshallovi otoki Mavretanija

Mavricij – Mauritius Mehika

Mezopotamija Mikronezija Mjanmar Moldavija Monako Mongolija Mozambik Namibija Nauru Nemčija

Nemška jugozahodna Afrika Nepal

Niger Nigerija Nikaragva

Nizozemska – Nizozemsko Njasa

Norveška – Norveško Nova Zelandija Novi Hebridi Oman

Osmansko cesarstvo – Otomansko cesarstvo Pakistan

Palau – Palav Palestina Panama

Papeška država Papua Nova Gvineja Paragvaj

Peru Perzija

Poljska – Poljsko

Portugalska – Portugalsko Portugalska Gvineja Romunija

Ruanda Rusija

Salomonovi otoki Salvador

Samoa San Marino

Saudova Arabija – Savdska Arabija Sejšeli

Senegal Severna Koreja Severna Rodezija Siam

Sierra Leone Singapur Sirija

Slonokoščena obala Slovaška – Slovaško Slovenija – Slovensko

Somalija

Sovjetska zveza Srbija

Srednjeafriška republika Sudan

Surinam Svazi Sveta Lucija

Sveti Krištof in Nevis – Saint Kitts in Nevis Sveti Tomaž in Princ – Sao Tome in Principe Sveti Vincencij in Grenadine – Sveti Vincenc in Grenadini

Sveto rimsko cesarstvo Španija

Šrilanka

Švedska – Švedsko Švica

Tadžikistan Tajska – Tajsko Tajvan

Tanzanija Teksas Togo Tonga Tretji rajh

Trinidad in Tobago Tunizija

Turčija

Turkmenija – Turkmenistan Tuvalu

Uganda Ukrajina Urugvaj Uzbekistan Vanuatu Vatikan

Velika Britanija Venezuela Vietnam Vzhodni Kongo Vzhodni Pakistan Vzhodni Timor Zahodna Sahara Zahodna Samoa Zahodni Kongo Zahodni Pakistan Zair

Zambija

Združene države Amerike – Amerika Združeni arabski emirati

Združeno kraljestvo Zelenortski otoki Zimbabve

Imena krajev (naselbinska imena)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 34 iztočnic. Gre za imena, ki so se v slovar uvrstila zaradi povezav z drugimi iztočnicami (mesto Darwin – priimek Darwin; Aleksandrija – aleksandrinka), ne pa zaradi samostojnega problemskega sklopa. Nekaj krajev je bilo uslovarjenih zaradi sistematičnega pregleda vseh nadomestnih imen in poimenovanj (Carigrad – drugi Rim; Helsinki, Sankt Peterburg,

Stockholm – severne Benetke), druga skupina zaradi povezav med aktualnimi in zgodovinskimi imeni (Čreta – Marija Čreta).

Geslovnik bo sistematično dopolnjen z različnimi tipi naselbinskih imen.

NOVOSTI:

Novost v slovarju glede na SP 2001 so ponazoritve rabe, ki kažejo na posebne skladenjske in pomenske položaje. Opozorjeno je tudi na položaje, ko se ime kraja nahaja v položaju desnega imenovalnega prilastka, ki je lahko tudi ujemalen z jedrom: »kot prilastek, v imenovalniku« V finski prestolnici Helsinki je potekalo enajsto srečanje med ameriškim predsednikom Clintonom in ruskim predsednikom Jelcinom.

Besedotvorno gnezdo pri teh imenih prinaša pomemben podatek o tvorbi prebivalskega imena za oba spola, svojilnega pridevnika in pridevnika na -ski (Dunaj: Dunajčan, Dunajčanka, Dunajčanov, Dunajčankin, dunajski). Pri tem se izkazujejo tudi razlike med posameznimi homonimnimi imeni, npr.

Čreta – Čretljan (občina Vransko), Čretar (občina Hoče – Slivnica).

Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena krajev v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami (na Dunaju, z Dunaja, na Dunaj).

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP2001:

Pravopisna pravila: § 62.

SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL:

Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica«

(https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ:

Ámsterdam -a

;

zemljepisno ime

|glavno mesto Nizozemske|: osrčje Amsterdama; izlet v Amsterdam; Po Amsterdamu, severnih Benetkah, smo se vozili z barčicami;

kot prilastek, v imenovalniku

Rembrandtove mojstrovine so zaupali v hrambo mestu Amsterdam

Kje?

v Amsterdamu

Od kod?

iz Amsterdama

Kam?

v Amsterdam

{B} Amsterdamčan, Amsterdamčanka; Amsterdamčanov, Amsterdamčankin; amsterdamski {O}

^EDNINA

:

^im.

Ámsterdam,

^rod.

Ámsterdama,

^daj.

Ámsterdamu,

^tož.

Ámsterdam,

^mest.

v Ámsterdamu,

^or.

z Ámsterdamom

S

TATUS

: predlog

P

RAVOPISNA KATEGORIJA

: imena krajev

Benétke -étk

^{ž mn.}

;

zemljepisno ime

|

it.

Venezia|; |mesto v Italiji|: vsakdanje življenje Benetk; železniška proga Benetke–Trst;

dolenjske Benetke

||nadomestno poimenovanje za Kostanjevico na Krki||: Kostanjevica na Krki, ki ji pravijo kar dolenjske Benetke, je leta 2002 praznovala 750. obletnico pridobitve mestnih pravic;

male Benetke

||nadomestno poimenovanje za Chioggio||: Chioggio, manjše ribiško mesto na zahodnem robu Beneške lagune, Italijani imenjujejo male Benetke ali Benetke v malem;

severne Benetke

||nadomestno poimenovanje za Amsterdam, Sankt Peterburg ali Stockholm||:

Posebno doživetje je vožnja z ladjico po kanalih Amsterdama, ki ga nekateri imenujejo Severne Benetke; Mesta Stockholm se drži sloves severnih Benetk; V Sankt Peterburgu, severnih Benetkah, je potekal svetovni šahovski kongres

Kje?

v Benetkah

Od kod?

iz Benetk

Kam?

v Benetke

{B} Benečan, Benečanka; Benečanov, Benečankin; beneški

{O}

^EDNINA

:

^im.

Benétke,

^rod.

Benétk,

^daj.

Benétkam,

^tož.

Benétke,

^mest.

pri Benétkah,

^or.

z Benétkami

S

TATUS

: predlog

P

RAVOPISNA KATEGORIJA

: imena krajev

Dúnajsko Nôvo Mésto -ega -ega -a

;

zemljepisno ime

|

podomačeno za

Wiener Neustadt|; |mesto v Avstriji|: V avstrijskem Dunajskem Novem Mestu so priredili festival Woodstock '99

Kje?

v Dunajskem Novem Mestu

Od kod?

iz Dunajskega Novega Mesta

Kam?

v Dunajsko Novo Mesto

{O}

^EDNINA

:

^im.

Dúnajsko Nôvo Mésto,

^rod.

Dúnajskega Nôvega Mésta,

^daj.

Dúnajskemu Nôvemu Méstu,

^tož.

Dúnajsko Nôvo Mésto,

^mest.

pri Dúnajskem Nôvem Méstu,

^or.

z Dúnajskim Nôvim Méstom

S

TATUS

: predlog

P

RAVOPISNA KATEGORIJA

: imena krajev

Stockholm -a [stókholm]

;

zemljepisno ime

|glavno mesto Švedske|: Živi sto kilometrov južno od Stockholma; Stockholm imenujejo tudi severne Benetke

Kje?

v Stockholmu

Od kod?

iz Stockholma

Kam?

v Stockholm

{B} Stockholmčan, Stockholmčanka; Stockholmčanov, Stockholmčankin; stockholmski {O}

^EDNINA

:

^im.

Stockholm,

^rod.

Stockholma,

^daj.

Stockholmu,

^tož.

Stockholm,

^mest.

pri Stockholmu,

^or.

s Stockholmom

S

TATUS

: predlog

P

RAVOPISNA KATEGORIJA

: imena krajev

Svéti Jákob ob Sávi -ega -a ~ ~

;

zemljepisno ime

|staro ime kraja|: Naselje Sveti Jakob ob Savi se je leta 1979 preimenovalo v Šentjakob ob Savi;

gl.

Šentjakob ob Savi

Kje?

v Svetem Jakobu ob Savi

Od kod?

iz Svetega Jakoba ob Savi

Kam?

v Sveti Jakob ob Savi

{O}

^EDNINA

:

^im.

Svéti Jákob ob Sávi,

^rod.

Svétega Jákoba ob Sávi,

^daj.

Svétemu Jákobu ob Sávi,

tož.

Svéti Jákob ob Sávi,

^mest.

pri Svétem Jákobu ob Sávi,

^or.

s Svétim Jákobom ob Sávi S

TATUS

: predlog

P

RAVOPISNA KATEGORIJA

: imena krajev

Zadnja sprememba: 4. novembra 2020.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Aleksandrija

Amsterdam Benedikt Benetke Canossa Carigrad Čreta Darwin Dunaj

Dunajsko Novo Mesto Gospa Sveta

Helsinki

Laško Leningrad Ljubljana Male Benetke Marija Čreta Moskva Novo Mesto Ottawa Pariz

Rim Sankt Peterburg Seldžuk

Stalingrad Stockholm Stojno Selo Sveti Florijan Sv. Jakob ob Savi Šentjakob ob Savi Trst

Volgograd Windsor York

Imena objektov in stavb

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 8 iztočnic. Gre za imena, ki so se v slovar uvrstila zaradi povezav z drugimi entitetami, ne pa zaradi samostojnega problemskega sklopa, npr. ob imenih plemenitašev in vladarjev – Dioklecijanova palača, Hadrijanov zid, Keopsova piramida.

NOVOSTI:

Nove v slovarju glede na SP 2001 so razen Keopsove piramide in gradu Windsor vse iztočnice. Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena objektov in stavb v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami (na Antigvi, z Antigve, na Antigvo).

SKLIC NA SP2001:

Pravopisna pravila: § 68.

SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL:

Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica«

(https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ:

Dioklecijanova palača -e -e [dijoklecijánova paláča]

;

zemljepisno ime

|antična palača v Splitu|: Dioklecijanova palača je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine; V Dioklecijanovi palači še danes prirejajo različne prireditve

(< Dioklecijan)

Kje?

v Dioklecijanovi palači

Od kod?

iz Dioklecijanove palače

Kam?

v Dioklecijanovo palačo

{O}

^EDNINA

:

^im.

Dioklecijanova palača,

^rod.

Dioklecijanove palače,

^daj.

Dioklecijanovi palači,

tož.

Dioklecijanovo palačo,

^mest.

pri Dioklecijanovi palači,

^or.

z Dioklecijanovo palačo

S

TATUS

: predlog

In document PRAVOPISNE KATEGORIJE ePRAVOPISA (Strani 37-44)