Tógovec -vca
samostalnik moškega spola;
ime bitja;
prebivalsko imeZa finale se borijo še Togovci in Švicarji
(< Togo) {B} Togovčev
{O}
EDNINA:
im.Tógovec,
rod.Tógovca,
daj.Tógovcu,
tož.Tógovca,
mest.pri Tógovcu,
or.s Tógovcem;
DVOJINA:
im.Tógovca,
rod.Tógovcev,
daj.Tógovcema,
tož.Tógovca,
mest.pri Tógovcih,
or.s Tógovcema;
MNOŽINA:
im.Tógovci,
rod.Tógovcev,
daj.Tógovcem,
tož.Tógovce,
mest.
pri Tógovcih,
or.s Tógovci S
TATUS: predlog
P
RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena
Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abesinec
Abesinka Afganistanec Afganistanka Albanec Albanka Alžirec Alžirka Američan Američanka Andorec Andorka Angolec Angolka Antigovec Antigovec Antigovka Antigovka Argentinec Argentinka Armenec
Armenka Avstralec Avstralka Avstrijec Avstrijka Azerbajdžanec Azerbajdžanka Bahamec Bahamka Bahrajnčan Bahrajnčanka Bangladeševec Bangladeševka Barbadošan Barbadošanka Barbudec Barbudec Barbudka Barbudka Belgijec Belgijka
Belizejčan Belizejčanka Belorus Belorusinja Beneška Slovenka Beneški Slovenec Beninčan
Beninčanka Bissauec Bissauka Bocvanec Bocvanka Bolgar Bolgarka Bolivijec Bolivijka Bosanec Bosanec Bosanka Bosanka Brazilec Brazilka Britanec Britanka Brunejec Brunejka Burkinec Burkinka Burmanec Burmanka Burundijec Burundijka Butalec Butalka Butanec Butanka Čadovec Čadovka Čeh ×2 Čehinja Čehoslovak Čehoslovakinja Čilenec
Čilenka Ciprčan Ciprčanka Črnogorec Črnogorka Dalmatinec Danec Danka Dominičan Dominičanka Dominikanec Dominikanka Džibutčan
Džibutčanka Egipčan Egipčanka Ekvadorec Ekvadorka
Ekvatorialnogvinejec Ekvatorialnogvinejka Emiratčan
Emiratčanka Eritrejec Eritrejka Estonec Estonka Esvatinec Esvatinka Etiopijec Etiopijka Fidžijec Fidžijka Filipinec Filipinka Finec Finka Francoz Francozinja Gabonec Gabonka Gambijec Gambijka Ganec Ganka Grenadčan Grenadčanka Grk Grkinja Gruzijec Gruzijka Gvajanec Gvajanka Gvatemalec Gvatemalka Gvinejec Gvinejka Haitijec Haitijka Hercegovec Hercegovec Hercegovka Hercegovka Holandec Holandka Hondurašan Hondurašanka Hrvat
Hrvatica Indijec
Indijka Indonezijec Indonezijka Iračan Iračanka Iranec Iranka Irec Irka Islandec Islandka Italijan Italijanka Izraelec Izraelka Jamajčan Jamajčanka Japonec Japonka Jemenec Jemenka Jordanec Jordanka Južnoafričan Južnoafričanka Južnokorejec Južnokorejka Južnosudanec Južnosudanka Kambodžan Kambodžanka Kamerunec Kamerunka Kanadčan Kanadčanka Katarec Katarka Kazahstanec Kazahstanka Kenijec Kenijka Kirgiz Kirgizijka Kirgizistanec Kirgizistanka Kiribatijec Kiribatijka Kitajec Kitajka Kolumbijec Kolumbijka Komorčan Komorčanka Kongovec Kongovka Kosovec
Kosovka Kostaričan Kostaričanka Kubanec Kubanka Kuvajtčan Kuvajtčanka Lah Laožan Laožanka Latvijec Latvijka Lesotec Lesotka Libanonec Libanonka Liberijec Liberijka Libijec Libijka Lihtenštajnec Lihtenštajnka Litovec Litovka Luksemburžan Luksemburžanka Madagaskarec Madagaskarka Madžar Madžarka Makedonec Makedonka Malavijec Malavijka Maldivijec Maldivijka Malezijec Malezijka Malijec Malijka Maltežan Maltežanka Maročan Maročanka Marshallovec Marshallovka Mavretanec Mavretanka Mavricijčan Mavricijčanka Mehičan Mehičanka Mikronezijec Mikronezijka Mjanmarec Mjanmarka
Moldavijec Moldavijka Monačan Monačanka Mongolec Mongolka Mozambičan Mozambičanka Namibijec Namibijka Naurujčan Naurujčanka Nemec ×2 Nemka Nepalec Nepalka Nigerijec Nigerijka Nigrc Nigrka Nikaragovec Nikaragovka Nizozemec Nizozemka Njašan Njašanka Norvežan Norvežanka Novogvinejec Novogvinejka Novozelandec Novozelandka Omanec Omanka Pakistanec Pakistanka Palavčan Palavčanka Palestinec Palestinka Panamec Panamka Papuanec Papuanka Paragvajec Paragvajka Perujec Perujka Perzijec Perzijka Poljak Poljakinja Portugalec Portugalka Romun Romunka
Ruandec Ruandka Rus Rusinja Salomonec Salomonka Salvadorec Salvadorka Samoanec Samoanka Sanmarinec Sanmarinka Saudec Saudka Sejšelec Sejšelka Senegalec Senegalka Severnokorejec Severnokorejka Siamec
Siamka Sierraleonec Sierraleonka Singapurec Singapurka Sirec Sirka
Slonokoščenoobalec Slonokoščenoobalka Slovak
Slovakinja Slovenec Slovenka Somalec Somalka Španec Španka Srb Srbkinja Srednjeafričan Srednjeafričanka Šrilančan
Šrilančanka Sudanec Sudanka Surinamec Surinamka Svazijec Svazijka Šved Švedinja Svetolucijec Svetolucijka Švicar Švicarka
Tadžikistanec Tadžikistanka Tajec
Tajka Tajvanec Tajvanka Tanzanijec Tanzanijka Tobagovec Tobagovec Tobagovka Tobagovka Togovec Togovka Tongovec Tongovka Trinidadčan Trinidadčan Trinidadčanka Trinidadčanka Tunizijec Tunizijka Turek Turkinja Turkmenec Turkmenistanec Turkmenistanka Turkmenka Tuvalujec Tuvalujka Ugandčan
Ugandčanka Ukrajinec Ukrajinka Urugvajec Urugvajka Uzbekistanec Uzbekistanka Vanuatujec Vanuatujka Vatikanec Vatikanka Venezuelec Venezuelka Vietnamec Vietnamka
Vzhodnokongovec Vzhodnokongovka Vzhodnotimorec Vzhodnotimorka Zahodnokongovec Zahodnokongovka Zahodnosaharec Zahodnosaharka Zairec
Zairka Zambijec Zambijka Zelenortčan Zelenortčanka Zimbabvejec Zimbabvejka
Prebivalska imena (plemena, ljudstva, narodi, etnične skupine)
GESLOVNIK:
Problemski sklop obsega 286 imen pripadnikov in pripadnic plemen, pa tudi imen plemen, kadar se ta razlikujejo od množinske oblike imena moškega spola (Očipva – Očipvejec in Očipvejci, Otava – Otavec in Otavci).
Nabor imen je bil narejen na podlagi izpisov iz slovenskih enciklopedij in serije monografij Ljudstva sveta (Mladinska knjiga, 1980).
Nabor pripadnikov in pripadnic plemen glede na SP 2001 smo razširili predvsem s pravopisno problematičnimi imeni (Čeroki, Daors, Sjuks, Suj ipd.)
NOVOSTI:
Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001.
Kot slovarske iztočnice nastopajo edninske oblike imen pripadnikov in pripadnic posameznih plemen.
Če je v rabi množinska oblika, je to razvidno iz ponazarjalnih zgledov, sicer pa so v skupino vključene tudi prevzete imenske oblike tipa Bambara, Bantu, Čeroki, Hazara, Hutu, Joruba, Kečua, Merina, Nuba, Očipva, Otava, Rohinga, Sami, Šona, Tutsi, Zulu, ki se pojavljajo v skladenjski vlogi desnih prilastkov v imenovalniku, na kar je v ponazoritvi tudi opozorjeno.
Pri nekaterih iztočnicah sta uslovarjeni prevzeta in obrazilno podomačena oblika, npr. Nervijec in Nerv, ki sta obravnavani v okviru enega slovarskega sestavka kot dvojnici.
Posebno skupino predstavljajo tista imena plemen, ljudstev, pri katerih se obstoječe, v rabi izkazano in ustaljeno ime v okolju, od koder izvira, odklanja kot nekorektno oziroma žaljivo in zanj zato priporočamo ustreznejšo sopomenko, npr.:
Cigan – Rom
Ciganka – Rominja/Romka Eskim – Inuit
Eskimka – Inuitinja Laponec – Samijec
Laponka – Samijka Samojed – Nenec Samojedka – Nenijka Žid – Jud
Židinja – Judinja
Uporabniku prijaznejše je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, a uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu.
SKLIC NA SP2001:
Pravopisna pravila: § 1118.
SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL:
Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica«
(https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«
(https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzete_besede_in_besedne_zveze)
SLOVARSKI PRIKAZ:
Báltinja -e
samostalnik ženskega spola;
ime bitja;
prebivalsko ime|pripadnica plemena, ki je živelo ob Baltskem morju|: Razstava je prikazala življenje Baltinj;
|nadomestno ime: Litovka, Latvijka ali/in Estonka|: Najzanimivejša ženska na krovu je bila bogata Baltinja
{B} Baltinjin
{O}
EDNINA:
im.Báltinja,
rod.Báltinje,
daj.Báltinji,
tož.Báltinjo,
mest.pri Báltinji,
or.z Báltinjo;
DVOJINA
:
im.Báltinji,
rod.Báltinj,
daj.Báltinjama,
tož.Báltinji,
mest.pri Báltinjah,
or.z Báltinjama;
MNOŽINA:
im.Báltinje,
rod.Báltinj,
daj.Báltinjam,
tož.Báltinje,
mest.pri Báltinjah,
or.
z Báltinjami S
TATUS: predlog
P
RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena
Dačánka -e
samostalnik ženskega spola;
ime bitja;
prebivalsko ime|pripadnica plemena iz Trakije|: Kip Venus so datirali na osnovi njene frizure, ki je identična s frizurami Dačank na reliefih Trajanovega stebra
{B} Dačankin
{O}
EDNINA:
im.Dačánka,
rod.Dačánke,
daj.Dačánki,
tož.Dačánko,
mest.pri Dačánki,
or.z Dačánko;
DVOJINA:
im.Dačánki,
rod.Dačánk,
daj.Dačánkama,
tož.Dačánki,
mest.pri Dačánkah,
or.
z Dačánkama;
MNOŽINA:
im.Dačánke,
rod.Dačánk,
daj.Dačánkam,
tož.Dačánke,
mest.pri Dačánkah,
or.z Dačánkami
S
TATUS: predlog
P
RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena
Víking -a
samostalnik moškega spola;
ime bitja;
prebivalsko ime|pripadnik severnogermanskega plemena|: Saga pripoveduje, da je Viking Erik Rdeči pred več kot tisoč leti svojim rojakom zatrjeval, da je Greenlandija vsa zelena;
v množiniVikingi
|severnogermansko pleme|: Runski črkopis se je v Skandinaviji uveljavil z nastopom dobe Vikingov v drugi polovici 8. stoletja; |nadomestno ime: Norvežani, predvsem v zvezi s športom|: Do zadnje tekme proti Vikingom so bili naši igralci v boju za uvrstitev v četrtfinale;
|igralci kluba ameriškega nogometa Minnesota Vikings|: V Minnesoti je dosegel prve točke v dresu Vikingov;
dežela Vikingov||nadomestno ime za skandinavske države, predvsem Norveško in Dansko||: Pika Nogavička prihaja iz dežele Vikingov; Smučanje je v deželi Vikingov narodni šport
{B} Vikingov
{O}
EDNINA:
im.Víking,
rod.Víkinga,
daj.Víkingu,
tož.Víkinga,
mest.pri Víkingu,
or.z Víkingom;
DVOJINA:
im.Víkinga,
rod.Víkingov,
daj.Víkingoma,
tož.Víkinga,
mest.pri Víkingih,
or.
z Víkingoma;
MNOŽINA:
im.Víkingi,
rod.Víkingov,
daj.Víkingom,
tož.Víkinge,
mest.pri Víkingih,
or.z Víkingi
S
TATUS: predlog
P
RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena
Paríz
1-a
m;
ime bitja,
prebivalsko ime|pripadnik antičnega galskega plemena|;
v množiniParizi |antično galsko pleme|: Parizi so se udeležili vstaje proti Juliju Cezarju leta 52 pr. n. št.
{B} Pariz, Parizka; Parizov, Parizkin; pariški
{O}
EDNINA:
im.Paríz,
rod.Paríza,
daj.Parízu,
tož.Paríza,
mest.pri Parízu,
or.s Parízom;
DVOJINA:
im.
Paríza,
rod.Parízov,
daj.Parízoma,
tož.Paríza,
mest.pri Parízih,
or.s Parízoma;
MNOŽINA:
im.Parízi,
rod.Parízov,
daj.Parízom,
tož.Paríze,
mest.pri Parízih,
or.s Parízi S
TATUS: predlog
P
RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena
Zadnja sprememba: 4. novembra 2020.NABOR SLOVARSK IH IZTOČNIC: Abhazijec
Abhazijka Afar Afarka Ajmar Ajmarka Akvitanec Akvitanka Alan Alanka Aleman Alemanka Alobrog Alobroginja Ambar Ambarka Amharec Amharka Amorit Amoritinja Anglosas Anglosasinja Ant Antka Apač Apačinja Arijec Asamec Asamka Ašant Ašantka Aškenaz Aškenazinja Atrebat Atrebatka Avar Avarka Aztek Aztekinja
Balt Baltinja Bambar Bambara Bambarka Bantu Bantujec Bantujka Bask Baskinja Belg Belginja Bengalec Bengalka Botijec Botijka Bur Burinja Bušman Bušmanka Cigan Ciganka Cvan Cvanka Čerkez Čerkezinja Čeroki Čerokijec Čerokinja Dačan Dačanka Daors Daorsinja Dravid Dravidka Eburon Eburonka Eskim Eskimka
Frank Frankinja Fulan Fulanka Furlan Furlanka Galec Galka German Germanka Got Gotinja Grmičar Grmičarka Gurung Gurunginja Havs Havsinja Hazar Hazara Hazarka Helvet Helvetinja Hetit Hetitka Huron Huronka Hutu Hutujec Hutujka Ilir Ilirka Indijanec Indijanka Ink Inkinja Inuit Inuitka Irokez Irokezinja Jazig Jaziginja Jorub Joruba Jorubka Jud Judinja Kašub Kašubka Katalonec Katalonka Kazah Kazahinja Kečua Kečujec Kečujka
Kikujec Kikujka Kirkazijec Kirkazijka Kjov Kjovinja Kmer Kmerka Komanč Komančinja Kopt Koptinja Kurd Kurdinja Langobard Langobardka Laponec Laponka
Lužiška Srbkinja Lužiški Srb Maj Majevka Malgaš Malgašinja Maor Maorka Markoman Markomanka Masaj Masajka Menapijec Menapijka Merin Merina Merinka Mohikanec Mohikanka Morin Morinka Ndebel Ndebelka Nenec Nenka Nervijec Nervijka Nuba Nuba Nubinja Nuristanec Nuristanka Ober Obodrit Obodritka Obrinja Očipva Očipvejec
Očipvejka Ostrogot Ostrogotinja Otava Otavec Otavka Pariz Parizka Paštun Paštunka Praslovan Praslovanka Rohinga Rohingejec Rohingejka Rom Roman Romanka Rominja Rusin Rusinka Sabinec Sabinka Samarijan Samarijanka Samaritan Samaritanka Sami
Samijec Samijka Samojed Samojedka Saracen Saracenka Sas Sasinja Sefard Sefardinja Sjuj Sjujka Sjuks Sjuksinja Slovan Slovanka Svahilijec Svahilijka Sveb Svebinja Šan
Šanka Šejen Šejenka Šerpa Šerpinja Šon Šona Šonka Tadžik Tadžikinja Tagalog Tagaloginja Tamilec Tamilka Tavrisk Tavriskinja Tigurin Tigurinka Tuareg Tuareginja Tutsi Tutsijec Tutsijka Uskok Uskokinja Uzbek Uzbekinja Vandal Vandalka Vend Vendinja Viking Vikinginja Vizigot Vizigotinja Vlah Vlahinja
Vzhodna Gotinja Vzhodni Got Zahodna Gotinja Zahodni Got Zapotek Zapotekinja Zulu Zulujec Zulujka Žid Židinja
Pridevniki (iz imen držav, celin, pokrajin, otokov)
GESLOVNIK:
Problemski sklop obsega 265 večinoma vrstnih pridevnikov (na –ski/-ški in -ni) iz imen držav (228), celin (21), pokrajin (11) in otokov (5), nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskih sklopov »Imena držav«, »Imena pokrajin, otokov« in »Imena celin«.
Vključeni so pridevniki na –ski/-ški in -ni (npr. pri arktičen, antarktičen) iz imen vseh držav in celin sveta, ter nekaterih pokrajin in otokov. Seznam je bil preverjen s pomočjo različnih gradivskih virov, več o njih v opisih pravopisnih kategorij »Imena držav«, »Imena celin«, »Imena pokrajin, otokov« in
»Prebivalska imena (iz imen držav, celin, pokrajin, otokov)«.
NOVOSTI:
Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, smo pa v nekaterih primerih dodali nove oblike in/ali dvojnice, ki jih izkazuje aktualna raba. Dvojnica je vpisana v geslu iztočnične oblike in nima lastnega gesla (etiopijski – etiopski, burkinski – burkinafaški, litovski – litvanski, perujski – peruanski, maldivijski – maldivski, bosansko-hercegovski – bosensko-hercegovski). Nekateri pridevniki na -ski/-ški imajo spremenjena naglasna mesta, ki so rezultat drugačne rabe (sálomonovootóški, sáudskoarábski). Spremembe pridevnikov v primerjavi z navedbami v SP 2001 so lahko tudi posledica spremembe imena države, iz katerega so tvorjeni, npr. mavricijski proti mauricijski, saudovoarabski proti savdskoarabski.
Novost so pridevniki na -ski/-ški iz držav, ki prej niso bile vključene v jezikovne priročnike (palavski, tuvalujski; antigovski, trinidadski) ali pri katerih prej v besedotvornem gnezdu ni bil naveden pridevnik na -ski/-ški (marshallovootoški). Nove so tudi navedbe pogostejših stalnih besednih zvez, ki so tipične za določene pridevnike na -ski/-ški, seveda če so po značaju pravopisno zanimive, denimo zgodovinski dogodki, denarne enote, ustanove (Irak: iraška vojna; Nova Zelandija: novozelandski dolar; Hrvaška: hrvaški sabor).
Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu države ali celine), iz katere je izpeljan pridevnik na –ski/-ški (albanski < Albanija, novogvinejski < Nova Gvineja). Pri pridevnikih, kjer je izhodiščnih iztočnic več, uvajamo ločevanje po izhodiščnih iztočnicah, npr. ameriški (Amerika
|celina|, skrajšano ime države), evropski (Evropa |celina|, nadomestno ime meddržavne zveze).
Ločevanje je zaznamovano z nadpisano številko izhodiščne iztočnice.
Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.
SKLIC NA SP2001:
Pravopisna pravila: § 975.
SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL:
Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica«
(https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica)
SLOVARSKI PRIKAZ:
bahámski -a -o
pridevnikbahamski arhipelag; Liberijska ladja je plula pod bahamsko zastavo;
bahamski dolar||denarna enota||: Bahamski dolar je trdno vezan na ameriški dolar
(< Bahami)
{O} moški:
EDNINA:
im.bahámski,
rod.bahámskega,
daj.bahámskemu,
tož.bahámski (
živostnobahámskega),
mest.pri bahámskem,
or.z bahámskim;
DVOJINA:
im.bahámska,
rod.bahámskih,
daj.
bahámskima,
tož.bahámska,
mest.pri bahámskih,
or.z bahámskima;
MNOŽINA:
im.bahámski,
rod.
bahámskih,
daj.bahámskim,
tož.bahámske,
mest.pri bahámskih,
or.z bahámskimi
ženski:
EDNINA:
im.bahámska,
rod.bahámske,
daj.bahámski,
tož.bahámsko,
mest.pri bahámski,
or.