Vizije so 11: UKC Ljubljana – KAKO NApREJ?
Arhitekturna razstava v UKC Ljubljana
redni prof. dr. zvonka zupanič Slavec, dr. med., predstojnica Inštituta za zgodovino medicine, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Vsaka ustanova, še posebej taka, ki ima za seboj 230-letno tradicijo, neguje svoje korenine, spomin na svoj razvoj in se zaveda pomena ohranjanja prvin minulega časa za bodoče rodove. Ljubljanska civilna bolnišnica je skozi čas imela le dve lokaciji: eno nasproti današnje ka-varne Evropa oz. Figovca na prede-lu Ljubljane, imenovanem Ajdovšči-na, in je bila ustanovljena leta 1786, druga je nastala leta 1895 s prese-litvijo na večji prostor ob Ljubljanici na zaloški cesti.
Ko je tukajšnji prostor postal premajhen za vse večje mesto in vse več prebivalcev, katerim se je življenjska doba skozi 20. stoletje podalj-ševala, se je že v 30. letih 20. stoletja pojavil trend priprave načrtov za novogradnjo, a so se vmes zgodile vojne, časi brezperspektivnosti in revščine, tako da je šele sredi 60. let 20.
stoletja začela rasti nova stavba kliničnega centra. tej je bila posvečena tokratna razstava ljubljanskih arhitektov in študentov s Fakultete za arhitekturo, v organizaciji Kulturno-umetni-škega društva kliničnega centra in Medicinske fakultete (dalje KUD, ki kaže na začetke nove stavbe Kliničnega centra, odprte leta 1975, in primerjavo le-te s sodobnim časom). Hkrati temu prikazu dodajajo načrte svojih študentov in mladih magistrandov, ki razmišljajo o okolici sedanje bolnišnice ob nabrežju Ljubljanice, o možnostih bolnišnične širitve itd. Vse to pri-kazujejo na treh velikih razstavnih stenah lju-bljanskega kliničnega centra.
Razstavo so pripravili sodelavci Fakultete za arhitekturo s študenti magistrandi, ki so se ob minuli 40-letnici nove stavbe ljubljanskega kliničnega centra spomnili na fotografije nje-govega začetka in jih primerjali z današnjim dnem. Razstava Vizije so 11: UKC Ljubljana – KaKO NaPREJ? je zapolnila taborjevo galerijo in dve razstavni steni ob osrednjem razstavi-šču ter v sami avli UKCL. Njeni avtorji in men-torji so profesorji tadej Glažar, tomaž Krušec, Ilka Čerpes ter njihovi študentje oziroma že mladi magistri arhitekture, ki so pripravljali na-loge na to temo. Razstava je bila v decembru krajši čas na ogled v galeriji Kresija na Stritar-jevi ulici v Ljubljani.
Med obiskovalci prireditve je bil tudi projek-tant diagnostično-terapevtsko-servisne stav-be UKCL, akademik Stanko Kristl (r. 1922), ki je kljub zrelim letom z vso vedrino duha sledil in se veselil, da je prvine njegove umetnosti ohranjajo na žlahten način. V imenu arhitek-tov, ki so razstavo pripravili, je zbrane nago-voril prof. Krušec, ki je razložil koncept razsta-ve, njene vsebinske poudarke in pomisleke o modernizacijah bolnišnice, ki jih prinaša čas, razpravljal pa je tudi o viziji bolnišnice in njene-ga okolja v prihodnje. Prav nabrežja Ljubljanice in njihova vpetost v življenje bolnišnice so del vsebine, ki so jo predstavili magistrandi Fakul-tete za arhitekturo v Ljubljani. Prof. Jurij Kobe je kot predsednik Društva arhitektov Ljublja-na izpostavil nekaj temeljnih misli o pomenu arhitekture in njenega negovanja v okviru bolnišničnega ustvarjanja, kjer sta pomembni komponenti ujemanje vsebine z obliko in prija-znost arhitekture do bolnika in zdravstvenega osebja. Prireditev je vodila zdravnica, zgodo-vinarka medicine, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je arhitekturno razstavo ljubljanske bolnišnice široko vpela v njen zgodovinsko--medicinski prostor in čas.
Razstava bo daljši čas na ogled v raz-staviščnih prostorih UKCL in bo mlajše generacije spominjala na začetno sta-nje, starejšim prikazovala vmesni razvoj, vsem pa vizijo prihodnosti bolnišnice ob Zaloški cesti.
V Urgentnem kirurškem
bloku Kirurške klinike UKCL REŠUJEMO
ŽIVLJENJA in še več
petra Trdin Ribič, sipl. M. S., Urgentni kirurški blok, Kirurška klinika
Ob svetovnem tednu otroka se nas je nekaj zaposlenih v urgentnem kirurškem bloku od-pravila na Zavod za transfuzijo republike Slo-venije, kjer smo se testirali v namen darovanja krvotvornih matičnih celic. Zavedamo se, kako primanjkuje tovrstnih darovalcev in kakšne sti-ske doživljajo oboleli. V medijih lahko zasledi-mo pozive k testiranju ter darovanju. Možnosti najti potencialnega darovalca se povečajo, v kolikor nas je čim več registriranih daroval-cev. Z napredkom medicine je tudi ta posto-pek postal praktično neboleč, nezahteven in minimalno invaziven. Kot uslužbenci enega najbolj frekventnih oddelkov letno pomagamo na tisoče pacientom in s to odločitvijo smo svojemu delu dodali še dodatno altruistično noto.
POGLED NAPREJ
62
INTERNO | december 2017 | št. 02
znanstvena kavarna o zDRAVSTVENI NEGI KOT zNANSTVENI DISCIpLINI v Sloveniji
Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana in Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin Fakulteta za zdravstvo Angele
Bo-škin in Univerzitetni klinični center Ljubljana sta septembra letos v pro-storih UKC Ljubljana organizirala znanstveno kavarno, sproščen po-govor strokovnjakov o razvoju zdra-vstvene nege kot stroke. Na dogod-ku, ki predstavlja sodoben pristop k popularizaciji znanosti, so o rešitvah za večjo uveljavljenost zdravstvene nege kot znanstvene stroke v Slove-niji skupaj z drugimi udeleženci raz-pravljali Monika Ažman, predsedni-ca zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Nevenka Brolih, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana, in doc. dr. An-drej Starc, dekan zdravstvene fakul-tete Univerze v Ljubljani.
Pogovor je vodila izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, dekanja Fakultete za zdravstvo angele Boškin, ki je izpostavila dejstvo, da Slovenija dosledno upošteva evropsko direktivo glede minimalne usposobljenosti pri vseh regulira-nih poklicih, kot so zdravniki, zobozdravniki, farmacevti, babice, veterinarji in arhitekti, razen pri enem, to je pri medicinskih sestrah.
Zaradi tega in primerjalno nizkega deleža di-plomiranih medicinskih sester v Sloveniji do-ločene njihove kompetence izvajajo srednje-šolsko izobraženi tehniki zdravstvene nege, ki pa po zahtevah omenjene evropske direktive in smernicah mednarodnih organizacij, kot je Mednarodni svet medicinskih sester (ICN), za to nimajo ustrezne izobrazbe in kompetenc.
»Evropske in svetovne raziskave vedno znova izpostavljajo izjemen pomen ustreznega zapo-slovanja v zdravstveni negi, ki ima dokazano učinke na izide zdravstvene obravnave, znižuje stroške, zmanjšuje bolnišnične okužbe, krajša čas hospitalizacije, niža število ponovnih spre-jemov v bolnišnico idr.,« je povedala izr. prof.
dr. Brigita Skela Savič, dekanja FZAB. »Nekate-ri delodajalci so se v Evropi in tudi p»Nekate-ri nas med zadnjo gospodarsko krizo odločali, da so na delovna mesta diplomiranih medicinskih sester (professional nurse) zaposlovali tiste, ki niso visokošolsko izobražene ali izobražene v skladu z EU direktivo (assistant nurse). Njihov namen je bil varčevanje. Odgovor na tako kadrovsko
politiko je dala odmevna raz-iskava Aikenove s sodelavci, ki je pokazala, da ima vsako zmanjšanje deleža po EU di-rektivi izobraženih medicinskih sester v timu zdravstvene nege določene negativne posledice pri pacientih.«
Rezultati raziskave aikenove s sodelavci1: če v timu zdravstve-ne zdravstve-nege, ki skrbi za 25 kirurških pacientov in ga sestavljajo štiri diplomirane medicinske sestre ter dva nižje izobražena izvajalca zdravstvene nege, nadomestimo eno diplomirano
medicinsko sestro z nižje izobraženim izvajal-cem zdravstvene nege, povečamo verjetnost za smrtnost pacientov kar za 21 %. Raziskava je potekala v Belgiji, angliji, Španiji, Švici in na Finskem.
»Po odločbi Ministrstva za zdravje smo učna baza za dijake in študente različnih študijskih programov, predvsem s področja zdravstva.
Med drugim smo pomembna učna baza za izvajanje kliničnega usposabljanja študentov študijskega programa Zdravstvena nega FZAB.
Raziskovalno delo izvajamo s številni terciarni-mi raziskovalniterciarni-mi projekti. Prizadevamo si za delovanje Skupine za raziskovanje v zdravstve-ni in babiški negi, s katero želimo sodelovati pri razvoju raziskovalne dejavnosti v kliničnem okolju. Zavedamo se, da samo z dobro kadro-vsko zasedbo s strani visoko izobraženih in usposobljenih medicijskih sester pomembno vplivamo na kakovostno obravnavo pacientov, saj to vpliva tudi na manj neželenih dogodkov, kot so npr. padci pacientov, pojav razjede zaradi pritiska ter drugih kazalnikov kakovosti, kot na-vajajo rezultati raziskave Aikenove s sodelavci1.
Napredek v medicini in razvoj novih tehnologij povečujeta tudi zahteve po številu zaposlenih v zdravstveni negi. Krajše ležalne dobe pacien-tov v bolnišničnem okolju ter boljša obravnava pacientov v ambulanti dejavnosti in v okviru dnevnih in enodnevnih obravnav predstavljajo tudi večje potrebe po zdravstveni negi, tudi v povezavi z daljšo življensko dobo prebivalcev in s povečevanjem števila kroničnih obolenj med prebivalci,« je poudarila Nevenka Brolih, viš.
med. sestra, dipl. ekon., glavna medicinska sestra UKC Ljubljana.
O projektu zdravstvena nega kot znanstvena disciplina v Sloveniji
Današnja Znanstvena kavarna je zaključni dogodek projekta
»Zdravstvena nega kot znan-stvena disciplina v Sloveniji – mednarodno primerljiv sistem sekundarnega in terciarnega iz-obraževanja v zdravstveni negi kot temelj raziskav in prispevka k trajnostnemu družbenemu razvoju«. Nosilka projekta, ki je med drugim zajemal sistema-tični pregled literature, izvedbo raziskav med osnovnošolci, dija-ki, študenti, mentorji v zdravstve-nih zavodih ter učitelji v srednjih šolah in fakultetah, je Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, kot partnerji pa sodelujejo še Fa-kulteta za vede o zdravju Uni-verze na Primorskem, Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, Mednarodna fakulte-ta za družbene in poslovne štu-dije, Nacionalni inštitut za javno zdravje ter Pedagoški inštitut.
Dvoletni projekt sta financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Sloveni-je iz državnega proračuna in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Več o projektu:
www.fzab.si/crp/.
IN MEMORIAM 63
Izgubili smo priljubljenega, preda-nega in spoštovapreda-nega sodelavca, vrhunskega strokovnjaka in učitelja, vsestransko zaslužnega za razvoj slovenske perinatologije, prim. dr.
Vasilija Matka Cerarja, dr. med.
Ko sem izvedel, da je bil prim. dr. Cerar hospi-taliziran v UKC Ljubljana, sem ga šel obiskati.
Kljub pokončnosti in življenjski energiji, ki ju je izkazoval v medsebojni komunikaciji, se je vame prikradlo kruto spoznanje, da je ži-vljenju usojeno, da se enkrat konča, in da je neizbrisni del življenjskega kroga soočenje z minljivostjo. V trenutku zavedanja človeške krhkosti in minljivosti nas v tem žalostnem trenutku, ko iščemo primerne besede to-lažbe, hrabri in vpliva optimizem spomin na njegovo trdno, pokončno osebnost, ki se je odlikovala po izrazitem občutku za pedago-ško delo z mladimi. Imel je dar in dolgoletne izkušnje, ki jih je nesebično razdajal nam, ki nas je učil, nam svetoval in nas izobraževal, za kar smo mu neizmerno hvaležni. Besede, ki jih izrekamo ob slovesu, je težko izbrati. Posebno še, če gre za človeka, ki smo ga imeli radi, učitelja, ki smo ga spoštovali in je bil vzor, kakšen naj bo pedagog, učitelj nas, mlajših zdravnikov, ki smo šele iskali svojo pot in jo sooblikovali z nekom, ki nas je sprejemal kot sebi enake, prijatelje.
Prim. dr. Cerar je bil pojem svojemu poklicu resnično predanega in uspešnega porodni-čarja. Hipokratovo prisego ob sklepu študija je v dobro porodnic za življenja izpolnjeval do skrajnosti. Občudovali smo njegovo ne-izmerno energijo, iskrivost v značajski drži, življenjski optimizem ter večni delovni nemir.
Gorel in izgoreval je za svoj poklic, za svoje nosečnice in porodnice. Veselilo ga je delo z nosečnicami, pritegnila ga je tista nevidna magična moč nastanka novega življenja, ki jo je podoživljal v neprespanih nočeh v porodni sobi, ko je pomagal na svet številnim novo-rojencem. Zavedal se je dejstva, da mu je poklic porodničarja pisan na kožo. Utelešenje novega življenja, ta čudež življenja, so bili nje-govi novorojenci. S svojimi rokami je udeja-njal besede pesnika Pavčka, ki je zapisal, da je rojstvo čudež življenja. V porodni sobi je
V spomin
prim. dr. Vasilij Matko Cerar, dr. med.
(1946–2017)
prof. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., svetnik, Strokovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana pridobival znanja klasičnega porodništva ter
postal eden najbolj izkušenih in zanesljivih porodničarjev. Nesebično je predajal svoje bogato klinično znanje. Mlajši kolegi smo z veseljem in zvedavostjo doživljali njegovo strokovno širino. Presenečala in prevzemala sta nas njegovo izjemno znanje patofiziologije bolezenskih stanj v nosečnosti in predanost poklicu. Njegovi pokončnost in prepričljivost ter na trenutke trmoglavost so vzbujali obču-tek zanesljivosti in odločnosti ter dajali vtis zaupanja v njegove odločitve. In to so glavne značilnosti dobrega porodničarja.
Prim. dr. Vasilija Matka Cerarja sem prvič spoznal na študentskih vajah iz ginekologije in porodništva pred natanko 44 leti. Že takrat je neizbrisno vtisnil v moj ego pečat ljubezni do zdravniškega poklica in ginekologije ter poro-dništva nasploh. Neskromno je dokazoval, da se zaveda svojega poslanstva in svoje poklic-ne zaveze, ter tako vzbujal strahospoštovanje, hkrati pa krepil in vzbujal čut odgovornosti do poklicnega dela. te študentske vaje so bile polne doživljanj njegove strokovne širine in goreče predanosti poklicu. Ko sem se zaposlil na kliniki, ni bil samo sodelavec, učitelj, am-pak svetovalec in iskren prijatelj. Prim. dr. Ce-rar je bil vedno ljubezniv sogovornik, z vedno široko odprtimi rokami in dušo ter zato vedno obdan s številnimi sodelavci in prijatelji.
Prim. dr. Cerar je bil zdravnik ginekolog in porodničar, ki je s svojim življenjskim delom in slogom vtisnil neizbrisen pečat slovenski perinatologiji. S svojo neposrednostjo in de-lovno vnemo je v obdobju rasti slovenskega zdravstva v zgodnjih osemdesetih letih uspel udejanjiti dolgoletno željo slovenskih perina-tologov po ustanovitvi terciarnega perinatal-nega centra. Njegova predhodnica, akadem-kinja prof. dr. Lidija andolšek Jeras, dr. med., je v času mandata strokovne direktorice Ginekološke klinike UKC Ljubljana, v njem že kmalu odkrila veliko življenjsko energijo, ki sta jo vodili moč resnice in širina duha.
Prim. dr. Cerar se je rodil leta 1946 v Ljubljani.
Na Medicinski fakulteti je diplomiral leta 1971 in takoj po strokovnem izpitu nastopil službo zdravnika na Ginekološki kliniki v Ljubljani. Iste-ga leta je bil imenovan za asistenta na katedri
za ginekologijo in porodništvo Medicinske fa-kultete Univerze v Ljubljani. Že kot študent se je zanimal za področje porodništva. Med spe-cializacijo se je tri mesece izpopolnjeval v Los angelesu in leta 1976 opravil specialistični iz-pit. Iz fetalne medicine se je nato izpopolnjeval še v Londonu, podiplomski študij na področju perinatologije in neonatologije pa je zaključil na Sveučilištu v Zagrebu. V klinično prakso je uve-del ultrazvočno diagnostiko v nosečnosti ter invazivne metode fetalne diagnostike in zdra-vljenja. Njegova priljubljena področja dela so bila obravnava načrtovanja poroda pri bolnici s hipertenzijo v nosečnosti, prenatalna diagno-stika razvojnih nepravilnosti ploda, intervencij-ski ultrazvok, kardiotokografija, fiziologija plo-dove rasti ter akutni in kronični fetalni distres.
Ni ga področja perinatologije, ki v njem ne bi vzbudilo zanimanja po raziskovanju. Leta 1981 je bil imenovan za vodjo službe za ogroženo nosečnost na Ginekološki kliniki in jo je vodil do leta 1987, ko je bil imenovan za direktorja tOZD Ginekološke klinike. Ko mu je potekel direktor-ski mandat, je nadaljeval delo kot svetovalec na delovni enoti perinatologija. Leta 1996 je uspešno branil doktorsko disertacijo z naslo-vom Prognostična vrednost parametrov ocene
nadaljevanje na naslednji strani
IN MEMORIAM
64
INTERNO | december 2017 | št. 02
Z Darjo Jereb sva se spoznala pred 20 leti, ko sem se zaposlil na Kliničnem inštitutu za radiolo-gijo. Od takrat smo šli skupaj skozi številna lepa kot tudi zahtevna in težka obdobja, ki pa smo jih s skupnimi močmi vedno uspešno prebrodili.
Darja je bila predvsem borka, polna optimizma in življenja, kar se je kazalo tako v službi kot tudi pri njeni bolezni.
Žal je najtežjo bitko, ti-sto za življenje, izgubila prejšnji teden.
Rojena je bila l. 1968 v Ljubljani, kjer je končala srednjo šolo za farmaci-jo in zdravstvo ter se je leta 1987 zaposlila na Onkološkem inštitutu.
Leta 1989 se je zaposli-la na Kliničnem inštitu-tu za radiologijo, najprej kot pisarniška referent-ka. Ker je bila ambicio-zna in delovna ter so jo zanimali novi izzivi, je ob rednem delu pričela z izobraževanjem na Fa-kulteti za organizacijske vede ter leta 1997 pridobila visokošolski naziv diplomiran organizator dela – informatik. Leta 2004 je pridobila magisterij znanosti s področja managementa kakovosti storitev, poslovna direktorica diagnostičnih enot na UKCL pa je postala leta 2008.
Hkrati se je izobraževala tudi na drugih področjih; leta 1995 je tako opravila strokovni izpit za višjo knjižničarko. Svoje znanje in izkušnje je rada delila z drugimi – nasvetov nismo bili deležni le njeni sodelavci na diagnostičnih enotah, ampak tudi širša javnost. Bila je članica Slovenskega društva za medicinsko informatiko ter Društva ekonomistov v zdravstvu. Večkrat je sodelovala kot predavateljica na Mednarodni konferenci o razvoju organizacijskih znanosti, kjer je delila svoje izkušnje na področju managementa v zdravstvu. Ukvarjala se je z ekonomiko v zdravstvu, informacijskimi zbirkami in viri ter njihovim obvladovanjem kot tudi z medicinsko dokumentacijo in s poslovnim komuniciranjem.
Darja, hvala ti za skupne trenutke. Ostala nam boš v spominu kot izjemna oseba ter predana sodelavka. Svojo službo si vedno odgovorno in vestno opravljala, kar velikokrat ni bilo lahko.
Kljub veliki odgovornosti na svojem delovnem mestu in vloženem trudu nisi pozabila na svojo družino. Vedno si se pohvalila s predanim soprogom in otrokoma, ki so ti bili v velik ponos. tudi med boleznijo si ohranila optimizem, nas nisi pozabila in lahko smo se obrnili nate za nasvet in pomoč. Velikokrat smo skupne izzive lažje rešili s pomočjo tvojih domačih sladic. Verjamem, da tvojih odličnih kremšnit ne bo pozabil nihče, ki jih je kadar koli poizkusil.
Darja, vem, da nam boš vedno stala ob strani ter mislila na svoje diagnostične enote. Mi se te bomo spominjali z izrednim spoštovanjem!
V spomin
mag. Darji Jereb, univ. dipl. org.
Dr. Dimitrij Kuhelj, dr. med., predstojnik Kliničnega inštituta za radiologijo zrelosti porodne poti za trajanje latentne in
aktivne faze poroda. Bil je ustanovni član in dolgoletni sodelavec Komisije za etična vprašanja na Ginekološki kliniki ter član številnih domačih in tujih delovnih teles s področja perinatologije, društev in zdru-ženj. Po 42 letih neprekinjenega dela na Ginekološki kliniki v Ljubljani se je leta 2013 upokojil. S prirojenim čutom za organizacijo je odgovorno sodeloval pri preoblikovanju organizacije dela na Ginekološki kliniki.
Prim. dr. Cerar je bil glavni pobudnik iz-gradnje nove ljubljanske porodnišnice, saj se je že leta 1979 vključil v iniciativ-ni odbor za gradnjo nove porodiniciativ-nišiniciativ-nice, aktivno sodeloval pri oblikovanju razpisa natečaja za projektno nalogo leta 1983 in polagal temeljni kamen januarja 1985.
Z velikim zanosom je sodeloval pri uradni otvoritvi 16. maja 1986. Prim. dr. Cerar je usmerjal vizijo reorganizacije ginekološko--porodniške službe v Sloveniji, ki ji je zato uspelo znižati perinatalno umrljivost v vsej Sloveniji na eno najnižjih v Evropi. V novih pogojih dela je razvijal stroko in pripo-mogel k dejstvu, da je dandanes porod v slovenskih porodnišnicah varen in stopnja umrljivosti nizka.
Prim. dr. Cerar pa se je poleg strokovnega dela aktivno vključeval v reševanje pro-blemov domačega okolja. V mandatnem obdobju od 1998 do 2002 je bil član Me-stnega Sveta MOL, in sicer Predsednik odbora za predšolsko vzgojo, izobraževa-nje in šport. V letih od 2001 do 2002 član Sveta četrtne skupnosti Ljubljana Polje.
Za svoje strokovno in predano delo na področju ginekologije in porodništva mu je Zdravniška zbornica Slovenije podelila naziv primarij. Za družbeno angažirano delo na področju zdravstvene politike mu je Mestna občina Ljubljana leta 2011 po-delila nagrado glavnega mesta Ljubljane.
Bogata dediščina znanja, zapuščina razvoj-nih dosežkov slovenske perinatologije, ple-meniti spomini na našega dragega sode-lavca prim. dr. Cerarja ponovno dokazujejo veličino misli rimskega pesnika Horacija:
NON OMNIS MORIaR (Ne bom ves umrl).
Prim. dr. Cerar je bil preskromen v svoji na-ravi, da bi to izrekel sam.
Spoštovani, spomin nanj bo ostal, dedi-ščina je prevelika, njegova karizma ne-izbrisljiva, da bi bil pozabljen in da bi ga življenje prezrlo.
Dragi Vasko. Pogrešal bom tvoj iskriv nasmeh.
IN MEMORIAM 65
V spomin
prof. dr. Boris Klun, dr. med. (1925–2017)
prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med., predstojnik KO za nevrokirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana 14. novembra 2017 je v 93. letu
za-ključil svojo življenjsko pot nestor slovenske nevrokirurgije, prof. dr.
Boris Klun, dr. med. Bil je prva ge-neracija medicincev popolne me-dicinske fakultete v Ljubljani. Bil je prvi kirurg, ki se je specializiral za nevrokirurgijo.
Med specializacijo je preživel eno leto na nevrokirurškem oddelku Univerze v Chicagu in v Stockholmu pri znamenitem švedskem nevrokirurgu prof. Olivecroni. Specializacijo je končal leta 1961 in specialistični izpit zago-varjal v Beogradu, kot je bilo tedaj obvezno.
Imel je odlično nevrološko znanje. Izpopolnje-val se je na nevrološkem oddelku v Queen-square v Londonu in v Kölnu. Svojo karierno pot začel na oddelku za nevrokirurgijo, ki ga je vodil prof. Žumer od 1951 do 1975. Delo-val je v času, ko se je nevrokirurgija že začela deliti na posamezne smeri (spinalno, tumor-sko, vaskularno in pediatrično), medicinske stroke pa so se združevale in z multidiscipli-narnimi pristopi dosegale boljše rezultate.
Pritegnila ga je pediatrična nevrokirurgija.
V 70-ih letih je deloval tim za meningokele, ki je poleg nevrokirurga vključeval še pedia-tra, ortopeda in urologa. Leta 1967 je bil na Dunaju med ustanovnimi člani Evropskega združenja pediatričnih nevrokirurgov, ki deluje še danes. Leta 1971 je zagovarjal doktorat z naslovom Encimska aktivnost v krvi in likvorju pri cerebralni travmi. Začel je s kirurgijo led-venega spinalnega kanala v bočnem položa-ju in likvorskimi obvodi s pudenzovo valvulo.
Britanska donacija operacijskega mikroskopa v zahvalo slovenskim zdravnikom ob letalski nesreči na Brniku leta 1966 je sprožila zače-tek mikrokirurgije v nevrokirurgiji in plastični kirurgiji. Uvedba mikroskopa, bipolarne koa-gulacije in aspiracije je pomenila začetek so-dobne nevrokirurgije.
Leta 1975 je prevzel vodenje Univerzitetne nevrokirurške klinike v Ljubljani (do leta 1987).
V tem letu sta potekala selitev v novo zgradbo in odprtje centralnega operacijskega bloka.
Ustanovitev centralnega oddelka za intenziv-no terapijo je odprla pot izvajanju najtežjih ki-rurških posegov. Ustanovljen je bil oddelek za otroško nevrokirurgijo, ki je, podprt z enoto za
otroško intenzivno terapijo, v 80-letih veljal za referenčno ustanovo v Jugoslaviji. Bil je pred-sednik organizacijskega komiteja treh medna-rodnih tečajev iz mikrokirurgije v letih 1976, 1978 in 1980. Leta 1977 je bil direktor tOZD Kirurške službe (do leta 1983). Leta 1978 je iz Erlangena v Nemčiji prenesel kirurško tehniko prof. R. Fahlbuscha za mikroskopsko transfenoidno odstranitev adenomov hipofi-ze, ki jo je nadaljevala mag. Milena Jezernik v sodelovanju z otorinologom dr. B. Povhetom, nato pa največ z mag. J. Podbojem. Začel je z resekcijsko kirurgijo pri epilepsijah, sodeloval z IJS in vgrajeval cerebelarne stimulatorje.
Zanimala ga je kirurgija zadnje lobanjske ko-tanje in spodnjih možganskih živcev, posebej mikrovaskularna dekompresija trigeminalne-ga živca. Bil je tudi član prve komsije za medi-cinsko etiko, ki jo je ustanovila prof. dr. Berta Jereb. Sodeloval je pri prvih smernicah za poškodbo glave in leta 1997 izdal monografijo Možganske poškodbe.
takoj po upokojitvi aprila 1993 je sprejel poslovilno darilo sodelavcev in se najprej odpravil na trekking po Nepalu (namesto pre-nosnega računalnika). Za naslednjih dobrih dvajset let je našel kreativno zaposlitev kot član uredniškega odbora in kasneje kot eden izmed odgovornih urednikov pri dveh izdajah Pravopisa medicinskih izrazov (1996, 1997) in treh tiskanih izdaj Slovenskega medicinskega slovarja (2002, 2007, 2041). Bil je član ure-dniškega odbora zdravniške revije ISIS. Sode-loval je na prireditvah zdravniškega KUD Lojz Kraigher.
Prof. dr. Boris Klun je bil izjemno organiziran in discipliniran. Imel je odlično klasično izobraz-bo. Bil je član Društva klasikov. Govoril je te-koče nemško in angleško, znal je italijansko in francosko, aktivno je obvladal latinsko in sta-rogrško. Na počastitvi ob njegovi 90-letnici decembra 2015 nam je na oddelku deklamiral verze iz Iliade v starogrščini. Z izjemnim spo-minom je v podrobnosti pripovedoval poklicne anekdote, ki so jih sodelavci nevrokirurgi, ki so takrat z njim delili prostor in čas, zlahka prepoznali in se jih spominjali. Njegova znana in bistra humornost se je kazala v ponavljajo-čih salvah smeha. Rad je imel zgodovino, bil je velik ljubitelj in poznavalec klasične glasbe.
Na zdravniških prireditvah nas je razveselje-val s svojim opernim basovskim petjem. Imel je velik dar pripovedovanja, zato je bil izjemen in priljubljen predavatelj. Veliko je pisal in ob-javljal. Do zadnjega je ohranil stik z mnogimi eminentnimi nevrokirurgi iz nekoč razdeljene Evrope, kot so John Garfield (Southampton), Mario Brock (Berlin), Fritz Loew (Homburg am Saar), Rudolph Fahlbusch (Erlangen), Vladimir Beneš st. (Praga) in Madjid Samii (Hannover).
Vzgojil in oblikoval je mnoge priznane in vr-hunske slovenske nevrokirurge − nekateri so dosegli svetovno prepoznavnost; vsakomur je omogočil lasten razvoj. S svojim delom, dosežki in vplivom je slovensko nevrokirugijo odprl v mednarodni prostor.
Njegova življenska energija, ki nam jo je kot zapuščino pustil v razvoju sodobne slovenske nevrokirurgije, nam bo vedno zgled in spod-buda za opravljanje našega nevrokirurškega poslanstva.