POGOJI IN DEJAVNOSTI ZA URESNI Č EVANJE VZGOJNEGA PROGRAMA

Za uresničevanje pogojev in dejavnosti vzgojnega programa mora ustanova uresničevati naslednje naloge (Vzgojni program, 2004):

- 47 - 5.2.1 Zagotavljanje pozitivne psihosocialne klime

Psihosocialna klima predstavlja medsebojne odnose znotraj zavoda in je odvisna od komunikacije, vrednot, pričakovanj, norm, medsebojnih pričakovanj in od vizije ustanove.

Pozitivna psihosocialna klima pa se lahko ustvarja z vrednotami ustanove. Med te vrednote štejemo medsebojno pomoč in tovarištvo, toleranco, spoštovanje temeljnih pravic, kot je pravica po zasebnosti, z nudenjem možnosti za popravljanje napak, z medsebojnim zaupanjem, z odprto komunikacijo o težavah in medsebojnih pričakovanjih, s pozitivnimi povratnimi sporočili na osebnost, s kritiko, usmerjeno na konkretno vedenje, z jasnostjo in s transparentnostjo pravil in sankcij itd.

5.2.2 Navajanje na kulturo bivanja

Ta naloga pomeni razvijanje in utrjevanje navad pospravljanja, urejanja in negovanja/čiščenja osebnih in skupnih prostorov, skrb za osebne potrebščine, posredovanje znanj in veščin za samooskrbo (pranje, urejanje osebne garderobe, šivanje, likanje, kuhanje), spodbujanje in razvijanje smisla za estetsko urejanje/urejenost in domačnost bivalnih prostorov.

5.2.3 Skrb za otrokov in mladostnikov celostni kognitivni razvoj

Skrb za kognitivni razvoj pomeni skrbeti za razvoj celovite osebnosti (umski, čustveni in socialni razvoj). Pogoji in dejavnosti ustanove za celostni kognitivni razvoj so:

- zagotavljanje optimalnih pogojev za učenje (primerni pogoji za učenje, oskrba s šolskimi potrebščinami, po potrebi se nudi dodatna učna pomoč, spodbujajo se učne, delovne in druge navade, ki so koristne za osebno uspešnost);

- navajanje otrok in mladostnikov, da si samoinciativno širijo in poglabljajo splošno izobrazbo.

Vzgojitelji in druge osebe, ki delajo z otroki in mladostniki so odgovorni za njihov razvoj, morajo spremljati in vrednotiti njihov učni uspeh, sodelujejo z učitelji in jim nudijo učno pomoč, če je potrebno. Skladno s cilji bivanja v zavodu, ki jih opredeli strokovni tim v sodelovanju s starši in z otroki, mora ustanova v okviru zakonskih in drugih določil otroku omogočiti, da dokonča osnovno šolo oz. si pridobi poklic, poklicno izobrazbo.

- 48 -

5.2.4 Pogoji in dejavnosti moralno-etičnega, estetskega in splošno kulturnega pomena Ustanova skrbi za razvijanje temeljnih humanističnih vrednot, kot so iskrenost, poštenost, pravičnost, samodisciplina, pozitiven odnos do učenja, dela in življenja, vedenje po veljavnih družbenih načelih, strpnost do drugih in drugačnih, do nasprotnega spola, pripadnikov drugih narodov, manjšin, religij in kultur, spoštovanje osebnega dostojanstva vsakega človeka itd.

Razvoj moralno-etičnega pomena ustanova uresničuje z načini, kot so pogovori, razpravljanje in vrednotenje dogodkov iz vsakdanjega življenja, medsebojnih odnosov znotraj vzgojne ustanove oz. v skupini, drugih skupinah, v šoli, na igriščih oz. učenje iz lastnega življenja, lastnih izkušenj in izven ustanove oz. v neposredni in širši okolici vzgojne ustanove, ki so jim priča ali jih doživijo otroci in mladostniki osebno ali pa se z njimi seznanijo s pomočjo javnih medijev, drugih pisanih in elektronskih medijev. Po načelu odprtosti vzgojne ustanove navzven se otroci in mladostniki družijo, sodelujejo in soustvarjajo z vrstniki iz okolja ali z vrstniki drugih okolij, narodnosti in kultur, doma in v tujini.

Za razvoj estetskih in kulturnih vrednot pa vzgojna ustanova aktivno kulturno udejstvuje otroke (priprave proslav, kulturno-umetniških prireditev) in skupaj z njimi obiskujejo kulturne ustanove in prireditve (knjižnice, gledališča, koncerte, kulturno-umetniške razstave, naravne in druge znamenitosti).

5.2.5 Vzdrževanje otrokovih in mladostnikovih stikov izven vzgojne ustanove

Za vzdrževanje stikov vzgojna ustanova:

- vzdržuje in razvija odnose z družino (starši so vabljeni na razgovore v ustanovo, z njimi se prav tako posvetujejo o vzgoji njihovih otrok, obvešča jih o napredkih in učnih uspehih, vabijo jih na prireditve, praznovanja in timske obravnave v ustanovi);

- ohranja in razvija stike z družino z obiski na domu (z dogovori in nasveti staršem), prav tako jih na željo staršev in otrok obišče otrokov vzgojitelj za lažje razumevanje njihovih težav;

- s šolami, predstojniki učnih delavnic ali z delodajalci vzdržuje stike, da spremlja otrokovo uspešnost in da lahko strokovno pomaga učiteljem;

- prav tako vzdržuje stike z otrokovim matičnim centrom za socialno delo.

- 49 -

5.2.6 Dejavnosti, namenjene kompenzaciji otrokovih ali mladostnikovih razvojnih zaostankov ali vrzeli

Otrok ali mladostnik naj bi se v času bivanja v vzgojni ustanovi naučil in usvojil manjkajoča šolska in druga znanja, izpopolnil manjkajoče socialne izkušnje (na raven socialne zrelosti njegove kronološke starosti), z ustreznimi zdravstvenimi in drugimi ukrepi pa naj bi ustanova izboljšala šibak somatski status in ublažila ali odpravila funkcionalne težave.

Kompenzacijske dejavnosti na šolskem področju in področjih znanj, ki so pomembna za življenje, ustanova otroku zagotovi:

- individualizirano dopolnilno učno pomoč (dopolnitev manjkajočih znanj posameznih učnih predmetov po korakih ali v okviru šole in v tesnem sodelovanju z učitelji ali pa kot posebno, otroku prilagojeno učno pomoč v okviru vzgojne skupine, s pomočjo vzgojitelja, inštrukcij in pomoči uspešnejših sošolcev).

- za nadomestitev drugega, splošnega manjkajočega znanja, kot je slaba splošna informiranost, slaba razgledanost, pomanjkanje določenih navad, ustanova nudi otroku/mladostniku vsebinsko bogato življenje v ustanovi in izven nje (otroku dostopni časopisi, revije, knjige, leksikoni znanja, knjižnica, v informativne oddaje usmerjeno gledanje televizije, poslušanje radia, tekmovanja v šolskem in drugem znanju, klubi, društva).

- učenje in pridobivanje socialnih izkušenj v vzgojni ustanovi (permanentno in načrtno sodelovanje z vrstniki in odraslimi) ali v obliki in organizaciji naravnega socialnega učenja izven ustanove (sprehodi, izleti, osebni obiski, nakupi, obiski javnih prireditev, druženja z vrstniki, odraslimi, potovanja, zimovanja, letovanja).

- za krepitev in nadomestitev manjkajočih čustvenih izkušenj ali posledic čustveno stresnega otroštva terapevtsko klimo v vzgojni ustanovi oz. v otrokovi vzgojni skupini, fizično in psihično varnost, strpnost do otrokovih šibkih točk, osebno naklonjenost, zavzetost zanj, upoštevanje in spoštovanje njegove osebnosti take, kakršna je.

5.2.7 Dejavnosti za otrokovo ali mladostnikovo osebnostno in socialno integracijo Medtem ko je pri kompenzacijskih dejavnostih potrebno nadoknaditi zamujeno in nadomestiti manjkajoče v razvoju otrok ali mladostnikov, gre pri osebnostno integrativnih dejavnostih za spreminjanje njihovih nesprejemljivih osebnostnih značilnosti, odpravljanje občutkov osebne

- 50 -

neadekvatnosti, neustreznih navad in razvad v socialno uporabne in sprejemljive, življenjsko koristne in perspektivne. Spreminjanje poteka s pomočjo osebnostno integrativnega delovanja ustanove (socialno-pedagoških intervencij) in s pomočjo drugih aktivnosti, pri katerih otrok in mladostnik doživlja osebno sposobnost, uspešnost in potrditev (npr. osebni uspeh razbremenjuje občutek osebne manjvrednosti).

Odpravljanje in spreminjanje otrokovih in mladostnikovih občutkov osebne neadekvatnosti poteka skozi doživljanje osebnih uspehov na področjih, kjer se imajo za neadekvatne (odkrivanje lastnih sposobnosti, pozitivno dokazovanje samega sebe) (prav tam).

Vzgojni program Vzgojnega zavoda Planina pa poudarja, da bodo še posebej pozorni na prikrito nesprejemljivo vedenje, zlasti na vse pojavne oblike agresije. Posebna skrb bo namenjena šibkejšim in manj sposobnim otrokom in mladostnikom, ki se sami težje zoperstavijo agresivnim pritiskom sovrstnikov in se težje vključujejo v skupino. Tematsko usmerjene vzgojne dejavnosti bodo potekale v okviru vzgojnih skupin, šolskih razredov, domske skupnosti in v individualnih obravnavah otrok in mladostnikov. S problematiko bodo seznanjali tudi starše preko individualnih razgovorov, timskih sestankov, govorilnih ur in roditeljskih sestankov in iskali skupne rešitve. Strokovni delavci zavoda bodo skrbeli, da se otroci in mladostniki ne bodo družili brez nadzora, da bi tako preprečili medsebojno nasilje in druge oblike neprimernega vedenja. Prav tako bodo izvajali aktivnosti, v katerih se bodo otroci in mladostniki sprostili, zadovoljili potrebo po gibanju, skupnem druženju in lepih doživetjih (Vzgojni načrt Vzgojnega zavoda Planina, 2011).