znanstvene strogosti. Kasneje se izkaže, da postane koncept psihologije barv vroča tema v marketingu, umetnosti, oblikovanju in na drugih področjih, tudi v zdravstveni negi. Večina dokazov na tem področju je bila do nedavno v najboljšem primeru anekdotična, vendar so raziskovalci in strokovnjaki v zadnjem času naredili nekaj pomembnih odkritij in opažanj o psihologiji barve in njenem učinku na razpoloženje, občutke in vedenje pacientov.
Elliot in Aarts (2011) tudi ugotavljata, da je večina občutkov glede barv osebno zakoreninjena v posameznikih in njihovi kulturi. Večina psihologov na barvno terapijo gleda s skepticizmom in poudarja, da so domnevni učinki barve pogosto močno pretirani. Tudi barve imajo v različnih kulturah različne pomene. Raziskave so v mnogih primerih tudi pokazale, da so učinki barve, ki spreminjajo razpoloženje, lahko le začasni. Modra soba lahko sprva povzroči občutek umirjenosti, vendar učinek po kratkem času izgine.
Taylor in sodelavci (2013) pa omenijo še barvo uniforme na počutje pacientov in oseb, in sicer so temnejše uniforme povezovali z bolj negativnimi lastnostmi. Barvne preference oblačil, ki jih nosijo zdravstveni delavci, sporočajo, kako želimo, da nas drugi ljudje dojemajo. Barve torej vplivajo na počutje in delovanje ljudi, a učinki so odvisni od osebnih, kulturnih in situacijskih dejavnikov.
1.7 Pomen prostora na počutje in zdravje pacientov
Roxberg in sodelavci (2020) se strinjajo, da je potrebnih veliko strokovnjakov različnih disciplin, ki se ukvarjajo s problematiko prostora na počutje pacientov. Pri konceptualizaciji prostora je potrebno sodelovanje več raziskovalcev s področij, kot so javno zdravje, geografija, arhitektura, oblikovanje, sociologija, reproduktivno zdravje in znanost za razpravo in nadaljnjo obravnavo večdimenzionalnega razumevanja prostora in prostora za zdravje in nego. Prostor in kraj sta splošna pojma, ki se pogosto uporabljata tudi v znanosti zdravstvene nege. Vendar avtorji menijo, da obstaja težnja, da jih jemljemo kot samoumevne in jih uporabljamo v zadevah zdravja in oskrbe na načine, ki izrecno ne upoštevajo širšega spektra konceptualnih in teoretičnih alternativ, ki obstajajo v humanističnih in družboslovnih znanostih. To je precej drugače v primerjavi s prejšnjimi časi, ko sta tako kraj kot prostor bolj označevala pasivno ozadje človeškega družbenega življenja in sta delovala kot pasivni členi oziroma referenčni okviri, iz katerih so izhajala načela zdravja in oskrbe.
Kako razumemo in uporabljamo koncepta kraja in prostora, ima torej pomembne posledice za razumevanje oskrbe in zdravja. Če konceptualiziramo prostor (ali kraj) zgolj kot »nekje«, lokacijo na zemeljskem površju, potem postane tudi le malo več kot pasivno ozadje za zdravje in oskrbo. Če pa namesto tega konceptualiziramo kraj (ali prostor) kot aktiven člen, potem postane udeležen pri samem oblikovanju skrbi in zdravja. To ponazarja, da sta koncepta prostora in kraja ključnega pomena za razvoj znanja o zdravju in skrbi zanje.
Posledično je zelo pomemben pristop za napredek znanosti o zdravju in oskrbi. To se ujema z disciplinarnim ciljem, odkar je Andrews (2003) navedel jasen potencial za interdisciplinarno raziskovanje prostora in zdravja. Kasneje je avtor prepoznal razvoj raziskav zdravstvene nege, ki se izrecno ukvarjajo s prostorskimi vidiki in geografskimi pristopi v zadnjih 20 letih (Andrews, 2016).
Eshel in sodelavci (2016) razlagajo, da bolnišnice nikoli niso bile zasebni prostori. Na starodavnem Bližnjem vzhodu so bolnišnice postavljali na odprtih dvoriščih, v srednjeveški Evropi pa so bile kar del kapelic. Do 19. stoletja so številne bolnišnice obsegale velike odprte oddelke z desetimi posteljami v eni sobi. Občasno so postelje ločevale zavese; pogosto ni bilo niti vizualne ovire. Po drugi svetovni vojni so ameriški pacienti pridobili nekaj zasebnosti, saj so bile sodobne bolnišnice zasnovane z 2 in 4 posteljnimi sobami na obeh straneh dolgih hodnikov. Do osemdesetih let prejšnjega stoletja se je ta trend nadaljeval, saj sta zdravstvena oskrba in večja skrb glede zasebnosti pacientov spodbudila razvoj zasebnih in pol zasebnih (t. i. dvoposteljnih) bolnišničnih sob po vsej državi. Danes je skoraj vsaka nova bolniška postelja v Ameriki v enoposteljni sobi, saj so smernice zahtevale, da so vse nove bolnišnične sobe zasebne, razen če obstaja posebna potreba po dvoposteljni ureditvi.
Kljub temu Eshel in sodelavci (2016) pojasnjujejo, da so v večini bolnišnic pacienti nastanjeni v zasebnih in pol zasebnih sobah. Kadar je pacient nastanjen v sobi še s kom, ga ni vedno mogoče odpeljati v drugo ordinacijo na razgovor ali fizični pregled. Poleg tega je med intervjujem težko prositi sostanovalca, da zapusti sobo. Medtem ko so zdravniki deležni obsežnega usposabljanja o vprašanjih zasebnosti v zvezi z razpravo o informacijah o pacientih na hodnikih ali dvigalih, je kader zdravstvene nege deležen le malo usposabljanja, če sploh kaj, o tem, kako pristopiti k vprašanju zasebnosti v skupnih bolnišničnih sobah.
Takšni prelomi v zaupnosti in zaupanju so še posebej pomembni v psihiatriji, kjer pacienti razpravljajo o svojih najglobljih mislih.
Eshel in sodelavci (2016) so se ukvarjali z vprašanjem navzočnosti drugih ljudi v prostoru na doživljanje pacienta in pri tem želeli osvetliti nekatere od mnogih načinov, kako lahko sostanovalci v bolnišnici vplivajo na oskrbo pacientov, tako v pozitivni kot v negativni smeri. Pacienti in njihovi sostanovalci so seznanjeni z zelo osebnimi podatki, med drugim lahko poslušajo, opominjajo, opazujejo, diagnosticirajo, podpirajo in se jezijo. Lahko olajšajo zdravljenje ali pa poslabšajo zdravstvene težave. Ker se bolnišnice odmikajo od več posteljnih sob v korist enot z izključno zasebnimi sobami, je vredno razumeti prednosti in slabosti tega prehoda. Pomisleki glede zasebnosti so eden od mnogih argumentov v prid zamaha k enoposteljnim sobam. Enoposteljne sobe zmanjšujejo verjetnost prenosa bolnišničnih okužb, zmanjšujejo nesprejemljiv hrup, motnje spanja, stres in tesnobo, kar lahko poveča zadovoljstvo pacientov. Z vidika bolnišnice zasebne sobe zmanjšujejo stroške zdravljenja, saj skrajšajo bivanje. Obstajajo dokazi, da pacienti v več posteljnih sobah prikrijejo del podatkov o zdravstvenem stanju ali zavrnejo fizični pregled zaradi občutka pomanjkanja zasebnosti. Zasebne sobe tako omogočajo natančnejšo diagnozo in učinkovitejše zdravljenje.
2 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA
Namen diplomskega dela je bil na osnovi pregleda strokovne literature in postavljenih ciljev ugotoviti, ali ima prostor vpliv na pacienta v bolnišničnem okolju.
Postavili smo si naslednje cilje:
o predstaviti vpliv barve na počutje pacienta, o predstaviti oblike prostora na počutje pacienta, o ugotoviti, kakšen je vpliv okolja na počutje pacienta,
o ugotoviti, v kolikšni meri se pri nas upošteva vpliv okolja na počutje pacienta v primerjavi s tujino.
3 METODE DELA
V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda, ki temelji na sistematičnem pregledu literature v obdobju od septembra do novembra 2021. Izbrana literatura je bila pisana v slovenskem in angleškem jeziku. Pri iskanju literature smo si pomagali s podatkovnimi bazami in se poslužili COBISSa, CINAHLa, PubMeda, Google učenjaka in Obzornika zdravstvene nege. V podatkovni zbirki COBISS smo iskali slovensko literaturo s ključnimi besedami vpliv prostora na počutje pacientov in v CINAHL s ključnimi besedami the impact of the environment AND patient's wellbeing. Omejitveni kriteriji so bili leto izida od 2011 in elektronsko dostopna literatura ter recenzirana dela. Na tem mestu smo dobili 3624 zadetkov, katere smo pregledali glede na naslov in povzetek ter izbrali tri članke, ki so vsebinsko ustrezali naši temi. Z istimi ključnimi besedami smo iskali v Google brskalniku. Dobili smo 2437 zadetkov, izločili prestare in vsebinsko neustrezne vire, ker pa je bilo zadetkov vseeno preveč, smo pregledali le del od 2437ih in uporabili štiri vire, ki so ustrezali našim kriterijem. V podatkovni bazi Google učenjak smo iskali s ključnimi besedami neverbalna komunikacija in doživljanje pacienta. Omejitveni kriteriji so bili brezplačna dostopnost člankov, leto izida in članki v polnem besedilu. V podatkovni zbirki smo poleg slovenske literature pridobili tudi hrvaške članke, ki jih nismo vključili v raziskavo. Pridobili smo 565 zadetkov, ki smo jih takoj izločili glede na naslov besedila. Po hitrem branju naslova, vira in povzetka smo jih izbrali osem.
Literaturo, pisano v angleškem jeziku, smo iskali v podatkovnih bazah Pubmed in Wiley Online Library, in sicer s ključnimi besedami the impact of the environment AND patient's wellbeing. Uporabili smo Bollov operater AND s ciljem oženja dobljenih zadetkov.
Omejitveni kriterij je bila brezplačna dostopnost primernih člankov na podlagi pregledanih izvlečkov, v polnem besedilu, izdanih v obdobju 2011–2021. Skupaj smo dobili 241.641 zadetkov. Ugotovili smo veliko podvajanje člankov v obeh podatkovnih bazah, zato smo za pregled izbrali šest angleških virov, ki smo jih tudi uporabili v diplomskem delu.
Dobljeni starejši viri v podatkovni bazi Obzornik zdravstvene nege niso ustrezali omejitvenim kriterijem. Ker smo vire začeli iskati leta 2021, smo ob koncu pregledovanja uporabili nekaj virov iz leta 2006 in 2008, saj je bila njihova vsebina – čeprav niso v našem omejitvenem območju – zelo pomembna za našo tematiko dela.
Rezultate, ki smo jih dobili s pregledom literature, prikazujemo v tabeli 1 in z diagramom PRISMA, v sliki 1.
Tabela 1 prikazuje ključne besede, ki so bile uporabljene pri posamezni podatkovni bazi, število zadetkov in končnih izbranih zadetkov za pregled v polnem besedilu. Sprva smo dobili 1.382 zadetkov, kar je bilo zelo veliko, z uporabo omejitvenih kriterijev pa smo prišli do končnega števila pregledanih in uporabljenih virov: 21.
Tabela 1: Prikaz zadetkov pri pregledu literature v ebazah
Ebaza Ključne besede Zadetki Vključeni
zadetki
Google učenjak Prostorska komunikacija 565 8
COBISS in CIHNAL
the impact of the environment, patient's wellbeing
3624 3
Google brskalnik patient's wellbeing 2437 4
Pubmed patient's wellbeing, nonverbal communication
770 2
Wiley Online Library
II 240.871 4
Skupaj 5 248.267 21
Diagram PRIZMA na sliki 1 prikazuje potek natančno dobljenega končnega števila zadetkov. Z bistvenimi besedami smo pridobili n = 248.267 elektronskih virov raziskovalnih člankov. Najprej smo izločili n = 248 157 virov. Za nadaljnjo raziskavo nam je ostalo n = 115. Z omejitvenimi kriteriji smo prišli do n = 94 zadetkov, od katerih smo natančno pregledali n = 21 zadetkov in jih vključili v tabelo 3. Za prikaz poteka pregleda literature smo uporabili diagram PRISMA (Page et al., 2020).
Slika 1: Diagram PRISMA
Vključeno PresejanjeIdentifikacij a Upravičen ost
Študije primerne za kvalitativno sintezo (n=21)
Zadetki iskanja identificirani s podatkovnimi bazami (n=248 267)
Število virov s polno dostopnim besedilom (n=94)
Število virov, primernih za natančno analizo (n=33)
Zadetki izključeni za nadaljno sintezo
(n=21)
Izključeni zadetki z ne polnim dostopom
(n=61) Pregled člankov in izločitev podvojenih ali
neprimernih za sintezo (n=115)
4 REZULTATI
Obdelava podatkov pregleda tuje in slovenske literature je potekala s pomočjo pregleda znanstvene literature, ki je temeljila na ustreznosti virov. Uporabili smo kvalitativno analizo podatkov (Vogrinc, 2008). Na podlagi pridobljenih člankov smo po temeljitem branju prispevkov pripravili vsebinsko analizo.