V tabeli 2 so rezultati prikazani v dveh kategorijah: vpliv prostorske komunikacije in doživljanje pacienta, ki sta razdeljeni na 18 kod.
Na podlagi pregledane literature smo uspeli identificirati nekaj vsebinsko pomembnih kod, ki smo jih razdelili v dve večji kategoriji in podkategorije, prikazane v tabeli 2. Kategorija 1: prostorska komunikacija; ki smo jo razdelili v podkategorije: neverbalna komunikacija, barve notranjih prostorov, temperatura prostora, zelene površine bolnišničnega okolja, več posteljna soba, zasebnost v prostoru, barva uniforme, barve stene bolniške sobe, pogled skozi okno, osvetljenost prostora, kontrast barv. Kategorija 2: doživljanje pacienta; ki smo jo razdelili v podkategorije: celostna oskrba, pacient, svojci, diplomirana medicinska sestra, individualen pristop, ukrepi izboljšanja počutja pacientov, transdisciplinaren tim in skrb za pacienta.
bolnišničnega okolja več posteljna soba zasebnost v prostoru barva
Eminovič et al., (2021), Lankston et al., (2010), Roxberg et al., (2020), Ulrich et
Izbor literature temelji na vsebinski ustreznosti in aktualnosti. Vključili smo raziskave in pregledne članke, ki temeljijo na temi pomena prostorske komunikacije v bolnišničnem okolju. V diplomskem delu smo uporabili dokazne raziskave, katerih kakovost smo prikazali po hierarhiji dokazov Politu in Becku (2008). V končno vsebino smo vključili 21 zadetkov, ki so ustrezali vsem kriterijem iskanja, in sicer: recenzirani članki, celotno besedilo in leto objave.
Tabela 3: Hierarhija dokazov v znanstvenoraziskovalnem delu
Raven Hierarhija dokazov
Raven 1 Sistematičen pregled randomiziranih kliničnih študij Število vključenih strokovnih besedil = 0
Sistematičen pregled nerandomiziranih kliničnih študij Število vključenih strokovnih besedil = 0
Raven 2 Posamezne randomizirane klinične študije Število vključenih strokovnih besedil = 1
Raven 3 Sistematičen pregled študij s korelacijskih/opazovalnih študij Število vključenih strokovnih besedil = 0
Raven 4
Posamezne korelacijske/opazovalne študije Število vključenih strokovnih besedil = 0 Raven 5
Sistematični pregledi opisnih/kvalitativnih/fizioloških študij Število vključenih strokovnih besedil = 16
Raven 6
Kvalitativno zasnovane študije
Število vključenih strokovnih besedil s tehniko zbiranja podatkov: anketni vprašalnik =1
Število vključenih strokovnih besedil s tehniko zbiranja podatkov: fokusna skupina =3
Raven 7 Mnenja avtorjev
Število vključenih strokovnih besedil = 0
V nadaljevanju so prikazani rezultati pregleda literature. V tabeli 4 je prikazan končni nabor literature oz. vključenih 21 virov, ki so ustrezali našim kriterijem. Od teh je vseh enaindvajset tujih virov.
Tabela 4: Prikaz ključnih ugotovitev analiziranih člankov
V prospektivno randomizirano študijo je bilo vključenih 80 pacientov, po popolni artroplastiki kolka ali kolena, starejši od 50 let. Bili so razdeljeni v dve skupini, in sicer kontrolno (oskrba je potekala v običajnih sobah) in poskusno skupino (oskrba je potekala v obarvanih sobah).
Podatki so bili zbrani predoperativno in pooperativno (3 in 6 dni po operaciji). Merili so razpoloženje, anksioznost in depresijo, kakovost življenja in bolečino.
Pacienti na intenzivni negi so bili izključeni.
Rezultati so pokazali bistveno boljše kazalnike kakovosti življenja v poskusni skupini 6 dni po operaciji, saj so izmerili bistveno boljše zbirne ocene kakovosti življenja v primerjavi s kontrolno skupino (37,1 ± 5,0 proti 34,1 ± 6,7; p = 0,029 in ocena duševne komponente 51,6 proti ± 6); ± 8,4; p = 0,015).
Babin, 2013 Namen projekta te kvantitativne študije je bil ugotoviti, kako lahko barva vpliva na človekovo dojemanje medicinskega okolja.
Rezultati so vključevali dojemanje anketiranih na estetske preference in značilnosti želene zdravstvene ustanove.
Raziskava se je najprej osredotočila na splošno dojemanje zdravstvenega okolja, nato nadaljevala na osebne preference in kako bi to lahko vplivalo na
idealno medicinsko okolje. Na splošno je vsaka anketirana oseba mnenja, da verjamejo temu, da ima barva sposobnost vpliva na
V tej kvantitativni študiji so avtorji preučevali dokaze, ki podpirajo izjavo z leta 2006, da naj bi imela umetnost velik doprinos pri zagotavljanju boljšega zdravja, dobrega počutja in izboljšanje izkušnje za paciente. Ocenjevali so vizualno umetnost treh najnovejših škotskih bolnišnic:
kraljeve bolnišnice v Edinburghu, nove bolnišnice Stobhill in nove bolnišnice Victoria v Glasgowu.
Ugotavljajo, da na umetnost v bolnišnicah na splošno gledajo pozitivno tako pacienti kot osebje. Učinki so lahko izzvani s psihološkimi odzivi na barvni odtenek, svetlost in nasičenost.
Barve, ki povzročajo visoko raven užitka z nizko stopnjo vzburjenja, najverjetneje povzročijo stanje umirjenosti, medtem ko lahko tiste, ki povzročajo nezadovoljstvo in visoko stopnjo vzburjenja, izzovejo tesnobo. uporabila šest različnih virov literature.
Barva je le eden od vidikov uspešne notranje bolnišnične sobe, vendar s spreminjanjem barve
sten in tal lahko najhitreje in stroškovno najučinkovitejše dosežemo rezultate, ki imajo lahko pozitiven učinek na doživljanje pacientov.
Roxberg et al., 2020
Kvantitativna raziskava osebne izkušnje avtorjev različnih akademskih disciplin, ki razpravljajo in demonstrirajo konceptualno prepoznavanje potrebno v prihodnje sodelovanje strokovnjakov iz različnih disciplin. Poleg tega vključevanje v relacijske in topološke percepcije prostora in kraja predstavlja metodološke izzive, ki jih je treba premagati v prihodnjih raziskavah o zdravju in oskrbi.
Blumber &
Devlin 2006
V kvalitativni študiji je sodelovalo je 100 srednješolcev, starih od 12 do 14 let.
V kvalitativni študiji je sodelovalo 20 zdravih mladih študentov v 20ih letih. Povprečna starost, višina in teža oseb je bila 22,7 ± 1,8 let, 169,2 ± 5,3 cm in 71,9 ± 10,8 kg.
Preiskovanci so bili izpostavljeni različnim odtenkom svetlobe (modri, rdeči, beli in rumeni). Pojavljala so se različna stanja razpoloženja, in sicer depresija, jeza, sovražnost in zmedenost.
Rezultati so pokazale večje pojavljanje teh občutij ob rdeči in rumeni barvi, kot ob modri in beli.
Se nadaljuje
vprašanja (pozitivna in negativna), ki se lahko pojavijo pri posvetovanju z pacienti v več posteljnih sobah.
V enoposteljnih sobah je zagotovljena večja intimnost pacientu, a prednosti več posteljnih sob so pogosto spregledane. Pacienti cenijo socialno podporo, ki jo nudijo sostanovalci. Sostanovalci pomagajo ublažiti občutke osamljenosti ali izolacije, nudijo pomoč v težkih trenutkih, povečajo varnost, tako da pozorno spremljajo stanje drugega pacienta, in so lahko vir koristnih informacij.
Ghamari &
Amor, 2016
Gre za pregled literature in za kvalitativno raziskavo. Namen je bil pregled člankov iz revij več disciplin, vključno z zdravstvenim varstvom, medicine, psihologije, okolja in notranje opreme,
reagirajo na barve v resničnih okoliščinah drugače v laboratorijih.
Dijkstra et al., 2008
Kvantitativna raziskava, v kateri sta bili narejeni dve študiji z 89 in 44 preiskovanci, s katerimi so želeli ugotoviti, kako barva okolja vpliva na čustven odziv (t. i. stres, vzburjenje) in kognitivno ocenjevanje.
Oranžne (pastelne) stene so bolj vplivale na vzburjenje pacientov in pojav stresa kot zelene (pastelne) stene.
Ulrich et al., 2008
V kvantitativno študijo so bili vključeni pacienti po holecistektomiji, nastanjeni v različnih sobah (pogled na opečnate stene in s
pogledi na drevesa).
Pacienti s pogledom na drevesa so imeli krajše pooperativno bivanje v bolnišnici, imel so manj negativnih
pripomb, pri njih je bilo zaznati tudi manjše potrebe po analgetični terapiji in nižje pojavljanje pooperativnih zapletov.
Dalke et al., 2006
V kvalitativn študiji so preučevali vpliv posebnih elementov okolja, vključno z uporabo
primernih barv pri notranjem oblikovanju, prikazom nekaterih vrst umetnin in zagotavljanjem sončne svetlobe in privlačnim pogledom ven.
Vizualni elementi okolja
lahko spodbujajo pri pacientih občutek dobrega počutja.
Rousek, Hallbeck 2011
Kvalitativna študijia ,v kateri sta avtorja preučevala moč barvnih kontrastov v bolnišničnem okolju.
Avtorja poročata, da lahko barvni kontrasti
pomagajo izboljšati razumevanje oznak. Za najboljši barvni kontrast sta se izkazali kombinacija belega ozadja in rdeče ali črne pisave. Opozoriti je treba, da so pisava, velikost, obseg in barvni kontrast zelo
Opazovalna sistematična študija, kjer so opazovali vedenje pacientov v štirih različnih prostorih.
Barva je bila ena od komponent sprememb na hodniku psihiatrične bolnišnice, ki naj bi zmanjšala »institucionalno«
občutek prostora in zagotavljanja »občutka narave«.
Wiener &
Pazzaglia 2021
Kvalitativna študija z pregledom znanstvenih
člankov. Pri stanovalcih z demenco uporaba barv pozitivno vpliva na
stanovalce in jim pomaga najti svoje sobe.
Park, 2013 V kvalitativni študiji je avtor z raziskavo želel
preučiti barvne preference pri pediatričnih ambulantnih in zdravih otrok ter poskušal ugotoviti statistično značilne razlike v preferenci barv med skupinama otrok.
S kvantitativno študijo so preučevali čustveno stanje pacientov s kognitivno motnjo in Alzheimerjevo boleznijo ter naredili primerjavo s kontrolno skupino.
Pacienti s kognitivno motnjo so izbrali predvsem pomožne barve, predvsem vijolično in rjavo, zavračali pa črno in sivo.
Pacienti in kontrolne skupine so imeli večji pojav anksioznosti na sivi mizi, kontrolne skupine pa so imele večjo frustracijo in ambivalenco, tj. psihično kompleksnost, na osnovnih barvnih tabelah.
nadaljevanje tabele 3 študiji na več lokacijah (pet bolnišničnih enot iz dveh držav) ocenjenih 57 bolnišničnih sob glede na število ugodnih oblikovnih značilnosti, 187 pacientov pa je odgovorilo na vprašalnik po operaciji.
Regresijska analiza na več ravneh je pokazala, da večje kot je število ugodnih oblikovnih značilnosti prostora, manj je zaznati stres pri pacientih.
Papoulias et al., 2014
Pregled literature, kjer je bilo pregledanih 23 študij, ki so spremljale učinke oblikovanja oddelka na rezultate pacientov ter dobro počutje pacientov in osebja.
Močne vzročne povezave med zasnovo in kliničnimi rezultati niso bile ugotovljene. Zasebni prostori in domače okolje lahko prispevajo k dobremu počutju pacientov. S strani pacientov se pojavljajo različni interesi, ki lahko doživijo oblikovanje oddelka na nasprotujoče si načine; oblikovanje ima za paciente simbolno in socialno razsežnost.
Han & Lee, 2017
V kvalitativni študiji je sodelovalo 20 zdravih mladih študentov v 20ih letih. Povprečna starost, višina in teža oseb je bila 22,7 ± 1,8 let, 169,2 ± 5,3 cm in 71,9 ± 10,8 kg.
Preiskovanci so bili izpostavljeni različnim odtenkom svetlobe (modri, rdeči, beli in rumeni). Pojavljala so se različna stanja razpoloženja, in sicer depresija, jeza, sovražnost in zmedenost.
Rezultati so pokazale večje pojavljanje teh občutij ob rdeči in rumeni barvi kot ob modri in beli.
Lim et al., 2020
Gre za večmetodno kvalitativno študijo, ki je vključevala intervjuje, ankete ter opazovanje.
Raziskava je bila narejena v dveh različnih ustanovah primarnega zdravstvenega varstva na primestni lokaciji in na podeželju. V obeh klinikah je bilo intervjuvanih skupaj 36 uslužbencev.
Oblikovanje in postavitev timskih prostorov pomembno vplivata na način, kako člani ekipe sodelujejo. Organizacijski cilji zdravstvenega sistema, zlasti katerih uslužbenci morajo najpogosteje sodelovati, bi morali voditi specifično oblikovno rešitev.
5 RAZPRAVA
Namen pregleda literature je bil ugotoviti, ali ima prostor vpliv na pacienta v bolnišničnem okolju. S pregledom angleške in slovenske literature smo želeli ugotoviti, ali barva bolniške sobe vpliva na počutje pacientov.
Eminovič in sodelavci (2021) trdijo, da je uporaba barv v bolnišničnih sobah učinkovit poseg za izboljšanje počutja in hitrejšo rehabilitacijo. Lahko bi celo dokazali pozitiven učinek barv na pacientovo pooperativno kvaliteto življenja, merjeno s kazalci kakovosti. V svoji študiji so raziskovali vpliv barve okolja bolniške sobe na počutje pri rehabilitaciji pacientov po artroplastiki kolka ali kolena ter ugotovili v intervencijski skupini bistveno boljše zbirne ocene kakovosti življenja v primerjavi s kontrolno skupino. To je bila ena izmed prvih študij, ki je ocenjevala učinke barv in umetnosti v bolniških sobah na počutje kirurških pacientov.
Z raziskavo so predpostavljali, da pacienti po operacijah v sodobnejši bolniški sobi pooperativno bolje okrevajo, rezultati pa kažejo, da obarvane bolniške sobe pozitivno vplivajo na pooperativno počutje pacientov. Primerljivi rezultati niso bili na voljo, ker je študij na to temo bilo premalo. Babin (2013) se z njimi strinja in pravi, da je sicer na temo barv narejenih veliko študij, a nobena ni bila prav usmerjena v počutje pacientov. Prav tako mi nismo z iskanjem po podatkovnih bazah našli takšne raziskave. Le redki so preučevali povezavo barve s temperamentom, zlasti na medicinskem področju. Avtor meni, da si je pri preučevanju vpliva barv na paciente v medicinskem svetu treba zastaviti dve ključni vprašanji. Najprej, kako barva vpliva na razpoloženje ljudi v vsakdanjem življenju ter občutki, ki se pri ljudeh pojavljajo ob določenih barvah. Drugič pa, kako se to odraža v zdravstvenem okolju, t.i. v zdravniških ordinacijah, bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah.
Lankston in sodelavci (2010) so se ukvarjali s koristmi vizualne umetnosti v bolnišnicah in vpliv umetnin na pacientovo počutje za čas zdravljenja. Rezultat študije daje pozitivne učinke ne le na dobro počutje pacientov, ampak tudi na izide zdravljenja, kot sta dolžina bivanja v bolnišnici in prenašanje bolečine. Opažanja avtorjev, izvedena v treh škotskih bolnišnicah, potrjujejo ta pogled, kjer so številni lepi primeri vizualne umetnosti tudi dobro umeščeni v prostor. Vsekakor je potrebno nadaljnje raziskovanje na tem področju. Pokazalo se je, da so pacientom bolj všeč motivi slik s krajinskimi in naravnimi prizori, kar gre povezovati z nekaterimi evolucijskimi psihološkimi teorijami, ki napovedujejo pozitivne čustvene odzive na cvetoča naravna okolja. Tako imenovana hipoteza "biofilije" kaže, da je
sposobnost prepoznavanja zdravega naravnega okolja osnova, ki nam omogoča preživetje.
To sposobnost je neizogibno spodbujala naravna selekcija med evolucijo človeštva in je bila podkrepljena s pozitivnimi čustvenimi odzivi. Drugi možni razlog, zakaj imajo pacienti raje slike, ki prikazujejo naravne prizore, je lahko povezan z barvo. V naravnih prizorih pogosto prevladujejo modre in zelene barve, te barve pa povzročajo več užitka in manj vzburjenja kot rdeče in rumene.
Han in Lee (2017) celo poudarjata, da je pomembno sprejeti ukrepe za preprečevanje negativnih učinkov, ki jih imata lahko modra in rdeča svetloba na razpoloženje pacienta.
Avtorja trdita, da je notranjost zdravstvenih ustanov ključnega pomena za izboljšanje zadovoljstva pacientov, je pa potrebno upoštevati tudi njihove psihološke potrebe. Pacienti običajno zaznajo, da čas v bolnišnicah mineva in se želijo zdraviti tako dolgo, kot je potrebno, vendar želijo tudi čim krajšo ležalno dobo, temu ustrezno pa je primerljivo tudi njihovo zadovoljstvo. Na dojemanje časa zdravljenja dokazano vpliva barva notranjih prostorov, poleg tega različni psihološki odzivi na notranje barve vplivajo na rezultate zdravljenja in zadovoljstvo pacientov. Svetloba in barva ne vplivata le na vizualno okolje, ampak tudi na fiziološko in psihično zadovoljstvo. Avtorja sta opisala, da je izpostavljenost modri svetlobi privedla do povečanja sprostitve in psihičnega udobja, poročala pa sta tudi, da so bile tople barve uporabljene za osvetlitev, povezane z zaznanim hitrim odzivnim časom, vendar zmanjšano natančnostjo.
Han in Lee (2017) glede na rezultate poskusov dodajata, da ni bilo bistvenih razlik med faktorji napetost/anksioznost in utrujenost/inercija, kar je mogoče razložiti z zavedanjem pacientov in njihovo seznanjenostjo. Eksperimentalni laboratorij pa je bil identično opremljen kot soba za zdravljenje, ki so jo pogosto obiskovali, zaradi česar so se preiskovanci lahko sprostili. Avtorja razpoloženjskemu stanju napetosti in utrujenosti bolj verjetno pripisujeta posledici delovne intenzivnosti ali delovne usposobljenosti kot svetli barve sobe. Nekatere prejšnje študije so poročale, da je modra barva osvetlitve po navadi sprožila negativna čustvena stanja, kot je depresija, medtem ko je rumena sprožila pozitivna čustvena stanja veselja in prijetnosti, dodajata avtorja. V tej študiji so bili rezultati dejavnikov depresije, žalosti, jeze, sovražnosti in zmedenosti bistveno višji za modro svetlobo kot za rumeno svetlobo, medtem ko je bila ocena faktorja živahnosti bistveno nižja za modro svetlobo kot za rumeno. Njune ugotovitve zagotovo kažejo, da so pacienti lahko bolj dovzetni za depresijo, jezo in zmedenost pod izpostavljenostjo modri svetlobi v
kliničnih okoljih. Nasprotno pa je bilo ugotovljeno, da lahko rumena in bela luč pomagata pacientom, da so pozitivni, stabilnega razpoloženja, aktivni in osredotočeni na zdravljenje.
Lahko bi zatorej dejali, da je uporaba rumenih luči lahko primerna za okolja, kjer je potrebna aktivna terapija, vključno s prostori za fizioterapijo. Njuna raziskava je zajemala tudi paciente s kožnimi boleznimi, kot je npr. luskavica, pri katerih so opazili večji pojav depresije, ki jo gre povezovati tudi s posledico družbene in čustvene ločenosti od drugih. Ti pacienti so že tako ali tako podvrženi svetlobni terapiji z uporabo ultravijoličnih žarkov, zlasti naravne modre svetlobe. S študijo avtorja ponujata možnost, da lahko takšna terapija z modro svetlobo povzroči, da se pacienti počutijo bolj depresivno. Zato je pomembno sprejeti potrebne ukrepe za preprečevanje negativnih učinkov, ki jih ima terapija z modro svetlobo na razpoloženje pacienta. Za zaščito pacientovega razpoloženja lahko na primer priporočamo nošenje barvnih očal, ki ne prepoznajo modre barve ali namestitev zaslona za onemogočanje zaznavanja modre svetlobe. Avtorja predlagata, da se trudijo v prihodnje študije biti bolj usmerjene na večje število oseb z bolj raznolikimi boleznimi.
Nikolić in Nikolić (2012) sta v zadnjih letih izvedla rekonstrukcijo številnih ambulant preko projekta energetike učinkovitosti, preko enakih ali drugih projektov izvedenih in prilagojenih interjerjev v večini ambulant pa ne. Veliko je bilo doseženega pri ustvarjanju vizualne identitete, pacienti pa morajo ostati v prostoru skladno z načeli oblikovanja prilagojene njihovi diagnozi. Notranjost bolnišnice ne ustvarjajo menedžerji bolnišnice ali izvajalci, ampak strokovnjaki, specialisti za notranjo opremo bolnišnic. Poudarjata namreč, da se je samo na ta način mogoče izogniti do sedaj storjenim napakam in preprečiti njihovo nadaljnje pojavljanje. Klinika za kožne in spolne bolezni (dermatološka klinika), Klinika za nefrologijo, Oddelek za motnje duševnega zdravja, niso predstavljene v njunem prispevku, vendar imajo te klinike zapostavljeno in neharmonično notranjost, ugotavljata avtorja. Barva je le eden od vidikov uspešne notranje bolnišnične sobe, a vendar s spreminjanjem barve sten najhitreje in stroškovno najučinkovitejše dosegamo rezultate, ki imajo lahko viden pozitiven učinek. Velik problem v notranjosti klinike, kjer so delali raziskavo, je pomanjkanje zasebnosti pacientov (preveč šest posteljnih sob, premalo prostora med ležišči), minimalno sodelovanje družine pri zdravljenju, okrevanju, kjer njihova prisotnost ni predvidena s prejšnjo zasnovo prostorov, z neustreznimi in nezadrževanimi stranišči. Če želi Klinični center v Nišu postati zares vodilna sodobna specialistična zdravstvena ustanova za območje južne in vzhodne Srbije, mora poleg novih tehnik zdravstvene oskrbe spremeniti bolnišnico storitev oskrbe. Te spremembe je mogoče izvesti šele po temeljiti analizi, ki bi
pripeljala do poročila o trenutnem stanju bolnišničnih enot in v opredelitvi potrebnih sprememb, kar menimo tudi sami.
Tako kot smo predpostavljali, zelene površine pozitivno vplivajo na pacientovo počutje in izboljšujejo izide zdravljenja. Eminovic in sodelavci (2021) pri ocenjevanju kakovosti zdravljenja glede na vplive okolje pripisujejo zahtevnost z vidika izvedbe, saj je vpletenih več dejavnikov, tudi svetloba ali zvok. Barton (2017) opozori, da je stanje duševnega zdravja eden od glavnih vzrokov za celotno breme bolezni po vsem svetu, zdravstveni sistemi pa se še niso ustrezno odzvali na to, saj je razlika med zdravljenjem in njegovim zagotavljanjem velika. Tako imenovani »zeleni prostor« v bolnišnici se uporablja za opis vzdrževanih ali nezadrževanih okoljskih območij, ki lahko vključujejo naravne rezervate, okoljsko divjino in mestne parke. Pogosto, zlasti v urbanih okoljih, so zelene površine namensko zasnovane zaradi svojih rekreacijskih ali estetskih zaslug. Globalna urbanizacija je sicer zmanjšala dostop do zelenih, vendar obstajajo dobri dokazi o pozitivnem razmerju med ravnmi zelenih površin ter duševnim zdravjem in blaginjo. Posamezniki imajo manj duševnih stisk, manj občutka anksioznosti, depresije ter predvsem se boljše počutijo, če se zdravijo v ustanovah z več zelenih površin v primerjavi z manj zelenih površin. Okolica bolnišnice z zelenimi površinami blaži življenjske strese, kar so ugotovili za paciente v različnih starostnih
Tako kot smo predpostavljali, zelene površine pozitivno vplivajo na pacientovo počutje in izboljšujejo izide zdravljenja. Eminovic in sodelavci (2021) pri ocenjevanju kakovosti zdravljenja glede na vplive okolje pripisujejo zahtevnost z vidika izvedbe, saj je vpletenih več dejavnikov, tudi svetloba ali zvok. Barton (2017) opozori, da je stanje duševnega zdravja eden od glavnih vzrokov za celotno breme bolezni po vsem svetu, zdravstveni sistemi pa se še niso ustrezno odzvali na to, saj je razlika med zdravljenjem in njegovim zagotavljanjem velika. Tako imenovani »zeleni prostor« v bolnišnici se uporablja za opis vzdrževanih ali nezadrževanih okoljskih območij, ki lahko vključujejo naravne rezervate, okoljsko divjino in mestne parke. Pogosto, zlasti v urbanih okoljih, so zelene površine namensko zasnovane zaradi svojih rekreacijskih ali estetskih zaslug. Globalna urbanizacija je sicer zmanjšala dostop do zelenih, vendar obstajajo dobri dokazi o pozitivnem razmerju med ravnmi zelenih površin ter duševnim zdravjem in blaginjo. Posamezniki imajo manj duševnih stisk, manj občutka anksioznosti, depresije ter predvsem se boljše počutijo, če se zdravijo v ustanovah z več zelenih površin v primerjavi z manj zelenih površin. Okolica bolnišnice z zelenimi površinami blaži življenjske strese, kar so ugotovili za paciente v različnih starostnih