Posebno varstvo posameznih kategorij delavcev

Že ZDR 14/90 je določal varstvo pred prenehanjem delovnega razmerja nekaterih kategorij delavcev. V 36. c-členu je določal, da delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov ne more prenehati delavcu: »v času služenja vojaškega roka; v času odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni; nosečnici oziroma delavki v času odsotnosti zaradi koriščenja porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka; delavcu, izvoljenemu za delegata skupščine družbenopolitične skupnosti in delavcu, ki je član organa upravljanja, delavskega sveta ali drugega organa, ki predstavlja delavce, in sindikalnemu poverjeniku v času opravljanja funkcije in dve leti po prenehanju opravljanje funkcije«. V 36.

d-členu je nadalje določal varstvo: »delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, razen če je delavec podal soglasje ali če se mu je zagotovila sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas v drugi organizaciji ali pri drugem delodajalcu na ustreznem delovnem mestu; starejšemu delavcu, ki mu je do izpolnitve pogojev za upokojitev manjkalo pet let, razen če se mu je zagotovil dokup zavarovalne dobe, zagotovilo nadomestilo za brezposelnost do upokojitve ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne odpravnine«. Samo s soglasjem delavca pa je lahko delovno razmerje prenehalo delavcu, ki »je imel manj kot eno

65

leto delovne dobe; obema zakoncema, ki sta bila zaposlena pri istem delodajalcu; delavcu, katerega zakonec je bil prijavljen kot brezposelna oseba na zavodu za zaposlovanje in delavki/cu samohranilki/cu z otrokom do dveh let starosti ali z otrokom, motenim v duševnem ali telesnem razvoju« (prav tam).

Podobno je varstvo nekaterih kategorij delavcev uredil novi ZDR 42/2002 in naknadno novela ZDR-A, ki je določil posebno varstvo pred odpovedjo za slednje kategorije delavcev:

v V skladu s 113. členom predstavniki delavcev: »delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi: članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda in imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku, brez soglasja organa, katerega član je, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca«. Varstvo za te osebe traja ves čas opravljanja njihove funkcije in eno leto po njenem prenehanju (ta čas se je skrajšal v primerjavi z ZDR 14/90).

v V skladu s 114. členom starejši delavci: »delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine«. ²⁰ Zakon je določil, da varstvo ne velja v primeru, če mu je zagotovljena pravica do denarnega nadomestila z naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino ter v primeru prenehanja delodajalca. Novela ZDR-A je dodatno določila, da varstvo starejšega delavca ne velja podaljšala za še en mesec in dodala »še en mesec po izrabi tega dopusta«.

v V skladu s 116. členom invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni, kjer je ZDR 42/2002 določal, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi »delovnemu invalidu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga, razen če mu ni možno zagotoviti drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju« ter »invalidu, ki nima statusa delovnega invalida, iz poslovnega razloga, razen če mu ni možno zagotoviti ustreznega dela v skladu s predpisi o usposabljanju in zaposlovanju invalidov«. V istem členu je zakon dodatno določil, da »delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in je ob poteku odpovednega roka

20 Starejši delavec je bil v definiran kot delavec, ki je dopolnil 55 let, s prehodnimi določbami za ženske od uveljavitve zakona do 1. 1. 2014 (201. člen ZDR 42/2002).

66

odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem ugotovitve zdravstvene zmožnosti za delo (oziroma: z dnem, ko se delavec vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo – sprememba po ZDR-A), najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka«. V slednjem primeru pravzaprav ne gre za varstvo pred odpovedjo, ampak gre zgolj za poseganje v učinkovanje dane odpovedi.

v Novela ZDR-A je, kot smo že omenili, predvidela nov razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, tj. nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, zato je ZDR-A spremenil 116. člen v delu, ki predvideva varstvo pred odpovedjo za invalide: »delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje …« (1. odstavek 116. člena); »v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu po prejšnjem odstavku se glede pravic delavcev, ki niso drugače urejene s posebnimi predpisi, uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga« (2. odstavek 116. člena).

Novi ZDR-1 je prinesel nekaj novosti v zvezi s posebnim varstvom delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi:

v 112. člen (prej 113. člen) o varstvu predstavnikov delavcev ostaja nespremenjen; določbe v zvezi z zadrževanjem učinkovanja odpovedi za predstavnike delavcev v primeru negativnega mnenja sindikata so na novo urejene v 113. členu, vendar pa le za primere redne odpovedi iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga ali izredne odpovedi, ne pa tudi redne odpovedi iz poslovnega razloga.

v ZDR-1 v 114. členu določa varstvo delavcev pred upokojitvijo in ne uporablja več izraza starejši delavec: »delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let, ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine«. Pravno varstvo ne velja v primerih, ki jih je navajal že ZDR 42/2002 in ZDR-A, dodatno pa ZDR-1 opredeljuje, da pravno varstvo delavca pred upokojitvijo ne velja v primeru, ko

»delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi …« (2. odstavek 114. člena, 3. alineja).²¹

v Na novo je opredeljen prvi odstavek 115. člena ZDR-1, ki določa pravno varstvo za primere starševstva: »delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta«. Omejil se je čas varovanja delavke, ko doji otroka, do

21 Razen v primeru, ko je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi v skladu z 91. ali 92. členom ZDR-1 – odpoved pogodbe s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri obstoječem ali novem delodajalcu (2.

odstavek 114. člena, 3. alineja).

67

enega leta starosti otroka (prej ves čas, ko je dojila otroka). Po novem je varovan starš, ki koristi starševski dopust v obliki strnjene odsotnosti z dela,²² saj je prihajalo do zlorab s strani delavcev, ki so koristili starševski dopust v nestrjeni obliki, zato da mu delodajalec ni mogel odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ne pa zaradi potreb otroka, kar je namen tega (Uradni list RS 2013, 56). Ne le da delodajalec tej kategoriji delavcev ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, prepovedane so tudi priprave na odpoved, saj je dodan nov 2.

odstavek 115. člena, ki določa, da »v času in v primerih iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca«.