• Rezultati Niso Bili Najdeni

Poseg v pravico do zasebnosti

4. Uporaba tehnologije kot poseg v človekove pravice

4.1. Poseg v pravico do zasebnosti

Posamezniki zasebnost obravnavajo različno glede na njihova pričakovanja v različnih družbenih kontekstih. Tako tudi splošno sprejeta definicija zasebnosti ne obstaja.86 Z razvojem človeške družbe se je vloga zasebnosti spremenila. Zasebna sfera se je premaknila iz sfere življenjske nujnosti na polje svobode, tako pa je bila zasebnost obravnavana kot vrednota in prvi pogoj posameznikove svobode in emancipacije. Z zasebnostjo je posameznik dobil zaščito pred družbo, da se lahko razvije v svobodno in avtonomno človeško bitje.87

Nadzor je del družbenega delovanja, ki nudi zaščito in udobje in tudi možnost upravljanja družbe.

V sodobni družbi temelji na množičnem zbiranju podatkov in njihovem obdelovanju z metodami statističnih tehnik, med katere sodijo tudi sistemi umetne inteligence.88 Z razvojem te tehnologije in vse pomembnejšo vlogo nadzora je za zagotovitev posameznikove možnosti biti svoboden in se tako razvijati, vse pomembnejše razvijati tudi varstvo pravice do zasebnosti.

Slednja je v mednarodni skupnosti varovana z uveljavljenimi pravnimi akti za varstvo človekovih pravic.89 Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice zasebnost opredeljuje kot

»domnevo, da imajo posamezniki območje samostojnega razvoja, odnosov in svobode, »sfero zasebnosti« z ali brez odnosov z drugimi, prosto državnih posegov in pretiranih nezaželenih posegov s strani ostalih nepovabljenih posameznikov«.90 Pri njeni obravnavi v digitalni dobi je poudarjeno varstvo podatkov o osebi ali njenem življenju, ki ga varuje informacijska zasebnost, · saj so od osebnih podatkov vse bolj odvisne države in poslovni subjekti. Obrazna geometrija sodi med posebej občutljivo kategorijo osebnih podatkov, biometrične podatke. 91 Država ima obveznost zaščititi posameznike pred posegi v njihovo pravico do zasebnosti in se vzdržati ravnanj, ki bi kršila to pravico. Vzpostaviti mora standarde za obdelavo osebnih podatkov, ki veljajo za javne in zasebne subjekte, prav tako pa ustanoviti neodvisna nadzorna telesa. Treba je spoštovati načelo transparentnosti glede obdelave osebnih podatkov, zakonodaje na tem področju

81 Kaučič, Zagorc. V: Grad, Kaučič, Zagorc (2016) Ustavno pravo. 698.

82 Prav tam 699.

83 Glej primer sistema Alicem v Franciji (Louis (2019), France embraces facial recognition tech).

84 Glej podatke o številu fotografij v zbirkah sistemov FRT v ZDA v 3. poglavju.

85 Pridobitev fotografije osebe je mogoča na daljavo, iz videoposnetkov nadzornih kamer, ipd. Završnik. V:

Kovačič in dr. (2010) Kriminaliteta in tehnologija. 38-46.

86 Kovačič (2006) Nadzor in zasebnost. 12.

87 Prav tam 18-19.

88 Prav tam 22, 30.

89 12. člen Splošne deklaracije človekovih pravic (Sklep o objavi besedila Splošne deklaracije človekovih pravic, Ur. l. RS, št. 24/2018), pravno zavezujoče pa v 17. členu Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP), Ur. l. RS, št. 35/92 – MP, št. 9/92.

90 The United Nations Commissioner for Human Rights (2018), The right to privacy in the digital age. 3.

91 Prav tam 5.

11

in sprejetih politik.92 Ob tem je treba osebam, ki jim je bila kršena pravica do zasebnosti, zagotoviti pravico do učinkovitega pravnega sredstva.93

Zasebnost je varovana tudi v 8. čl. Evropske konvencije o človekovih pravicah, tudi kot varstvo zasebnega življenja. 94 Iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice95 izhaja, da je zasebno življenje širok koncept, ki ne premore izčrpne opredelitve, vključuje pa pravico do osebnega razvoja in pravico, da vsak posameznik vzpostavi in razvija odnose z drugimi.96 Država ima pri varstvu te pravice tako pozitivne97 kot negativne obveznosti. Temeljna negativna obveznost je vzdržati se posegov v pravico do zasebnosti, ki so neskladni z 2. odst. 8. čl. EKČP.

Gre za zahteve po določenosti posega v zakonu, nujnosti v demokratični družbi in zasledovanja legitimnih ciljev. ESČP pri presoji merila določenosti upošteva tudi jasnost in predvidljivost, pri presoji nujnosti v demokratični družbi pa tehta med interesi države in pravicami vlagatelja.98 Osebna podoba je v sodni praksi ESČP varovana kot ena izmed vrednot zasebnega življenja. Je eden glavnih atributov osebnosti, ki osebo ločuje od drugih ter predpostavlja pravico do nadzora nad njeno uporabo. Oseba ima pravico nasprotovati snemanju, hrambi ali reprodukciji podobe s strani drugih.99 Pomembni vprašanji pri tem pa sta, kakšno je varstvo posameznika pri njegovem fotografiranju s strani javnih organov in kakšno varstvo lahko upravičeno pričakuje glede hrambe fotografij njegove podobe.

Na prvo vprašanje je bilo odgovorjeno že s strani Evropske komisije za človekove pravice, ki je v zadevi Friedl proti Avstriji100 sprejela stališče, da fotografiranje protestnikov, med katerimi je bil pritožnik, s strani policije ni predstavljalo posega v njegovo pravico do zasebnega življenja.

Policija namreč fotografije ni posnela s posegom v njegov notranji krog,101 fotografije so prikazovale javni dogodek na javnem kraju, namen je bil beleženje značaja protesta in sanitarnih pogojev ter sledenje vedenju protestnikov glede morebitnih prekrškovnih postopkov.102 Osebe na fotografijah so ostale anonimne, njihova imena niso bila zabeležena, fotografije pa niso bile vnesene v sistem obdelave podatkov, tako da tudi protestniki niso bili identificirani z obdelavo teh podatkov.103 Komisija je sprejela primerljivo stališče v zadevi Kinnunen proti Finski, ko je zapisala, da fotografiranje osebe ob njeni aretaciji ni poseg v pravico do zasebnega življenja.104 ESČP je zgornji stališči potrdilo v zadevi Peck proti Združenemu kraljestvu,105 v kateri je opozorilo, da je objava posnetkov oseb s strani javnih organov brez utemeljenega razloga poseg v pravico do zasebnega življenja.106

Drugo vprašanje, ki se nanaša na hrambo fotografij s strani policije oziroma organov pregona, ESČP razvija predvsem v novejši sodni praksi. V zadevi S. in Marper proti Združenemu

92 Prav tam 7-12.

93 Prav tam 14-15.

94 Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št.

3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP), Ur. l. RS., št.

7/94, 22/03 - MKVCP13, 12/09 - MPKVCPA, 7/05 - MPKVCP, 8/10 - MPKVCPB, 1/15 - MPKVCP16, 5/17 - MPKVCP15.

95 V nadaljevanju ESČP.

96 Evropsko sodišče za človekove pravice, Guide on Article 8. 21.

97 Prav tam 8-9.

98 Prav tam 8, 10-12.

99 Reklos and Davourlis v. Greece, no. 1234/05, 15. 1. 2009. par. 40.

100 Friedl v. Austria, no. 15225/89, 19. 5. 1994.

101 Ang. inner circle; npr. da bi vstopila v njegov dom in posnela fotografije.

102 Friedl v. Austria, no. 15225/89, 19. 5. 1994, par. 49.

103 Prav tam par. 50.

104 Kinnunen v. Finland, no. 24950/94, 15. 5. 1996, par. 2 (ii).

105 Peck v. the United Kingdom,(Eur. Ct. H. R., 28. 1. 2003, Reports 2003-I), par. 61.

106 Prav tam par. 62-63 in 85-87.

12

kraljestvu107 je sodišče obravnavalo dopustnost hrambe DNK profilov in celičnih vzorcev ter prstnih odtisov. Slednje je opredelilo kot osebne podatke, ker vsebujejo določene identifikacijske značilnosti in jih pri tem primerjalo z glasovnimi posnetki in fotografijami posameznika, ob njihovi obdelavi pa gre za poseg v pravico do zasebnega življenja.108 Sodišče je ugotovilo, da sta legitimna cilja za hrambo omenjenih podatkov lahko prevencija in odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev,109 hramba pa ni bila nujna v demokratični družbi. Pravna norma za hrambo je bila zelo splošna, zgolj v izjemnih primerih je lahko oproščena oseba zahtevala izbris podatkov, hranili so se podatki storilcev skoraj vseh vrst kaznivih dejanj, hramba časovno ni bila omejena, prav tako ni bilo možnosti neodvisnega nadzora nad hrambo. Oproščeni posamezniki so bili obravnavani enako kot obsojeni, ob tem pa so bili podatki odvzeti mladoletniku, za katerega velja posebno varstvo.110

ESČP je sodno prakso glede hrambe fotografij razvijalo naprej v zadevi Gaughran proti Združenemu kraljestvu.111 Hramba fotografije v zbirki, ki ni omogočala uporabe v FRT ali z drugo podobno tehnologijo, obstajala pa je možnost naložitve fotografije v zbirko, ki to možnost ima, predstavlja poseg v pravico do zasebnosti.112 Pri ugotovitvi, ali gre pri taki hrambi za legitimen cilj, je sodišče sledilo praksi iz S. in Marper proti Združenemu kraljestvu. V delu presoje nujnosti posega je fotografije sodišče glede njihove narave primerjalo s prstnimi odtisi, saj naj ne bi razkrivale odnosov med osebami, medtem ko to izhaja iz DNK profilov.113 To je pomembno pri presoji posmrtne hrambe podatkov o osebi, saj bi lahko taka hramba vplivala tudi na pravice drugih, z osebo povezanih oseb.114 Iz sodbe izhaja, da je pomembno, da država pri ureditvi hrambe fotografij upošteva potrebo po hrambi fotografij, resnost dejanj in jamstva, ki so omogočena posamezniku, kar velja še bolj, ko je hramba časovno neomejena.115 Jamstva naj omogočajo posamezniku vložitev zahteve po izbrisu podatkov, če hramba ni več nujna glede na naravo dejanja, starost osebe, pretekel čas in trenutno osebnost osebe.116 Bistveno je, da država ne hrani fotografij in ostalih relevantnih osebnih podatkov brez upoštevanja okoliščin primerov, čeprav je kazen za kaznivo ravnanje že prestana, brez upoštevanja resnosti dejanja, potrebe po hrambi za nedoločen čas in brez resne možnosti nadzora.117

ESČP je hrambo fotografij kot poseg v zasebnost presojalo z merila nujnosti v demokratični družbi, tudi v zadevi P.N. proti Nemčiji.118 Nemški organi pregona so pritožniku odvzeli prstne odtise, odtise dlani, naredili so njegov opis, fotografije njegovega telesa, obraza in tetovaž, vse to pa hranili pet let. Sodišče je ugotovilo, da je bila zakonska podlaga dovolj določna.119 Nacionalno sodišče in policija pa sta morala pri tem upoštevati naravo in resnost prejšnjih dejanj, za katera je bil obsojen, postopke preiskave, predvsem glede na možnost njihove ponovitve.120 Hramba je bila torej vnaprej časovno omejena,121 prav tako pa sta nadzor nad njo izvajala policija in sodišče.122 Pri tem ESČP ni ugotovilo kršitve pravice do zasebnega življenja.

107 S. and Marper v. the United Kingdom (Eur. Ct. H. R., 4. 12. 2008, Reports 2008-V).

108 Prav tam par. 81, 84-86.

109 Prav tam par. 100.

110 Prav tam par. 119-124.

111 Gaughran v. the United Kingdom, no. 45245/15, 13. 2. 2020.

112 Prav tam par. 69-70.

113 Prav tam par. 80-81.

114 Prav tam par. 81. Osebo je mogoče identificirati tudi s primerjavo njenega DNK profila z DNK profilom njenega sorodnika. Sodišče v tem delu tudi opozori na možnost napredovanja FRT v tej smeri.

115 Prav tam par. 88.

13

Države pogodbenice ESČP pa so tudi podpisnice Konvencija 108,123 ki ureja standarde varstva osebnih podatkov, nekatere izmed njih pa so tudi podpisnice posodobljene različice, Konvencija 108 +.124 V okviru tega mehanizma so bila izdana tudi Priporočila za FRT,125 iz katerega izhaja, da gre za varstvo biometričnih podatkov.126 Vključitev FRT v obstoječe sisteme nadzora je lahko poseg v človekove pravice, saj posameznik o tem ni nujno obveščen. Pomembno je, da so urejena tako ustrezna pravna podlaga kot ustrezna pravna jamstva. Glede sprotnega FRT je priporočena razprava v demokratični družbi z možnostjo ustavitve uporabe te tehnologije do zaključka razprave. Uporaba FRT za določitev posebej občutljivih podatkov (npr. barve kože, verskih ali drugih prepričanj, zavzetosti delavcev) mora biti prepovedana, razen če so uveljavljena posebna jamstva, ki izključujejo diskriminacijo. Posebej je tudi urejena uporaba s strani organov pregona in pravice oseb, na katere se nanašajo obdelovani osebni podatki.127

Pravica do zasebnosti128 in varstvo osebnih podatkov129 sta varovana tudi na ravni EU. Agencija Evropske unije za temeljne pravice130 je prav tako izdala poročilo, v katerem so bili predstavljeni pogledi na učinek FRT na človekove pravice v kontekstu organov pregona.131 Poročilo se osredotoča na sprotni FRT in poudarja, da poseg v pravico do zasebnega življenja predstavlja tako začetna biometrična obdelava fotografij kot tudi primerjava in sestava watchlist-a. Uporaba omenjene tehnologije mora biti podvržena strogemu testu nujnosti in sorazmernosti, temeljiti mora na jasni pravni podlagi z legitimnim ciljem in upoštevati okoliščine konkretnega primera. Cilj mora biti določen in transparenten ter jasno definiran v pravnih aktih EU ali državi članici. Zbrani in hranjeni naj bodo le tisti podatki, ki so potrebni za to, ti naj bodo točni, varni in zagotovi naj se odgovornost oseb, ki jih obdelujejo.132

Na razumevanje vpliva FRT, na pravico do zasebnosti je pomembno vplivala tudi sodba najvišjega sodišča v pravnem sistemu Anglije in Walesa v zadevi R(Bridges) v CC South Wales & ors.133 Sodišče je odločalo o uporabi sprotnega FRT134 s strani South Wales Police135 na različnih javnih krajih. Poudarjeno je bilo, da velik delež oseb, ki so bile predmet prepoznave, ni vedel za uporabo sistema,136 čeprav uporaba ni bila tajna. Sodišče je sicer ugotovilo, da je SWC ravnal skrbno pri obveščanju javnosti.137 SWC je navajal, da je sprotni FRT treba obravnavati analogno z uporabo videonadzora ali fotografiranja na javnem mestu, kar je sodišče zavrnilo. Sprotni FRT je namreč nova tehnologija, ki zajema podobe in obdelavo digitalnih informacij o velikem številu oseb, pri čemer večina oseb sploh ni »zanimiva za policijo«. Gre za avtomatizirano obdelavo podatkov.138

123 Zakon o ratifikaciji konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, Ur.

l. RS – Mednarodne pogodbe, št. 3/94, 86/04.

124 Protokol o spremembi Konvencije o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov, neratificiran v Republiki Sloveniji.

125 Consultative Committee, Convention 108 (2021), Guidelines on Facial Recognition.

126 Gre za varstvo tistih obdelav podob posameznika, ko posebna tehnološka sredstva omogočajo identifikacijo ali avtentifikacijo posameznika (Consultative Committee, Convention 108 (2021), Guidelines on Facial Recognition.

3.).

127 Prav tam 3-6, 8, 15-16.

128 7. čl. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (LEUTP), UL C 83/389, 30. 3. 2010.

129 8. čl. LEUTP.

130 Ang. European Union Agency for Fundamental Rights, v nadaljevanju FRA.

131 Agencija Evropske unije za temeljne pravice (2019), Facial Recognition Technology.

132 Prav tam 23-26.

133 R(Bridges) v CC South Wales & ors, Court of Appeal, case no. C1/2019/2670, 11. 8. 2020.

134 V zadevi imenovan kot automated facial recognition oziroma kot AFR.

135 V nadaljevanju SWC.

136136 R(Bridges) v CC South Wales & ors, Court of Appeal, case no. C1/2019/2670, 11. 8. 2020.par. 20; glej tudi Consultative Committee, Convention 108 (2021), Guidelines on Facial Recognition. 3..

137 Prav tam par. 70.

138 Prav tam par. 84-89.

14

Sodišče je ugotovilo, da je v konkretnem primeru prišlo do kršitve zahteve po določenosti posega v pravico do zasebnega življenja z zakonom.139 Iz pravnih predpisov je izhajalo, da ni bilo dovolj določeno, kdo je lahko postavljen na watchlist, kje je lahko sprotna FRT sploh uporabljena in obveznost samodejnega in takojšnjega izbrisa podatkov o osebah, ki niso bile prepoznane.

Relevantni akti so namreč zahtevali zgolj ustrezen namen organov pregona.140

Opisana sodba ne vpliva neposredno na razumevanje FRT v Sloveniji, saj gre za sodbo tujega sodišča, čeprav gre za eno odmevnejših sodb, ki vpliva na razumevanje v širšem, evropskem, prostoru. Slovenijo zavezujejo vsi navedeni mednarodnopravni akti z izjemo Konvencije 108+, saj ta s strani Slovenije še ni bila ratificirana.141 Ti skupaj z Ustavo Republike Slovenijo142 določajo standard varstva človekovih pravic v Sloveniji.143 Med njimi sta tudi z URS zagotovljeni in v tem poglavju obravnavani pravica do zasebnosti144 in pravica do varstva osebnih podatkov.145 Iz te ureditve izhajajo zahteve po obdelavi, skladno z namenom, določenosti zbiranja, obdelovanja, namena uporabe, nadzora in varstva tajnosti podatkov z zakonom in pravici do seznanitve z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, ter do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.

Razlaga teh pravic v slovenskem pravnem sistemu glede na uporabo umetne inteligence pri delu policije izhaja iz delne odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije,146 s katero je bila presojana ustavnost zakonske podlage za uvedbo uporabe tehničnega sredstva za optično prepoznavo registrskih tablic.147 Varuh človekovih pravic, ki je vložil zahtevo za presojo ustavnosti, je zatrjeval, da naj bi takšna uvedba omenjene tehnologije omogočala množični nadzor,148 da obstaja možnost lažno pozitivnih zadetkov, ki bi lahko predstavljali neupravičen poseg v pravice takih posameznikov, in neupravičeno hrambo vseh podatkov149 sedem dni po uporabi tehnologije. USRS je zadevo presojalo z vidika informacijske zasebnosti, ki vsebuje pravico posameznika, da odloča, koliko sebe bo razkril in komu, kar je predpostavka za svoboden razvoj njegovih intelektualnih in duhovnih potencialov. To tudi utrjuje svobodno nastajanje in pretok misli in idej ter pluralno demokratično družbo. USRS je menilo, da pri omenjenem ne gre za neomejeno varstvo, saj mora ob določenih pogojih posameznik dopustiti zbiranje in obdelavo njegovih osebnih podatkov. Dodalo je, da je prav vsaka obdelava podatkov, pod katero sodi tudi zbiranje, in uporaba teh, poseg v pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. čl. URS. Dopustna obdelava skladno z obrazložitvijo odločbe zajema zgolj nujno potrebne in primerne podatke, ki zasleduje ustavno dopusten cilj in ki je skladna s splošnim načelom sorazmernosti.150 USRS je poudarilo zahtevo po zakonitosti obdelave podatkov, kar pomeni, da obstajajo jasne in pomensko določljive določbe, ki ne omogočajo samovoljnega ravnanja izvršilne veje oblasti in ki vsebujejo nedvoumno in dovolj določno opredelitev pravnega položaja subjektov, na katere se podatki nanašajo.151 USRS je ugotovilo, da je podatek o registrski tablici osebni podatek, saj je namenjen identifikaciji posameznika.152 Iz zakonske podlage je izhajal namen uporabe tehnologije, pogoj, da ne gre za množični nadzor in obrazno prepoznavo pri uporabi tehnologije, vrste obdelovanih

139 2. odst. 8. čl. EKČP.

140 Prav tam par. 91-93.

141 Na dan 19. 7. 2021.

142 Ustava Republike Slovenije (URS), Ur. l. RS, št. 33/91I, 42/97 - UZS68, 66/00 - UZ80, 24/03 - UZ3a, 47, 68, 69/04 - UZ50, 69/04 - UZ43, 69/04 - UZ14, 68/06 - UZ121,140,143, 47/13 - UZ90,97,99, 47/13 - UZ148, 75/16 - UZ70a.

148 T. j. nadzor tudi tistih posameznikov, ki sploh niso relevantni.

149 Tudi podatkov o tablicah, ki ne bi predstavljale zadetka.

150 Delna odločba USRS, št. U-I-152/17-30 z dne 4. 7. 2019, tč. 19-22 obrazložitve.

151 Prav tam, tč. 23-24 obrazložitve.

152 Prav tam, tč. 25 obrazložitve.

15

osebnih podatkov, samodejno beleženje registrskih tablic in rok hrambe. Ni pa bilo določbe, ki bi omogočala samodejno primerjavo zbranih podatkov z drugimi evidencami. USRS je ugotovilo, da je šlo za kršitev pravice do varstva osebnih podatkov, saj je za vsak korak obdelave potrebna ustrezna zakonska podlaga.153

Na podlagi opisanega je mogoče skleniti, da uporaba FRT lahko predstavlja dopusten poseg v pravico do zasebnosti in z njo povezano pravico do varstva osebnih podatkov. Pomembno je, da je tak poseg skladen z zahtevami, ki so urejene, tako v mednarodnih kot tudi v regionalnih in nacionalnih pravnih aktih, ki urejajo človekove pravice. Skupne zahteve na področju obravnavanih pravic so zahteve po zakonitosti, vezanosti na legitimen cilj in sorazmernosti. Ob tem pa so pomembne še natančnejše zahteve, ki se pojavljajo predvsem v okviru varstva človekovih pravic na evropski ravni, in sicer zahteva po ustreznem nadzoru, pravici do seznanitve s podatki in pravnega sredstva posameznika, časovni omejenosti hrambe ipd. Predstavljena primera sodne prakse nacionalnih sodišč kažeta, da je med bolj izpostavljenimi, zahteva po zakonitosti posega, kar je mogoče pripisati dejstvu, da je FRT nova tehnologija in da se šele z njeno uporabo razvijajo tudi standardi varstva človekovih pravic, v katere omenjena tehnologija posega.