Pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev so v državah EU različno urejene.
Za namen poenotenja in zaščite ustvarjalcev na trgu dela so bile v okviru EU sprejete številne direktive, ki urejajo različna področja tako individualnega kot kolektivnega delovnega prava (Belopavlovič 2005, 5).
Slovensko delovno pravo se je z vstopom RS v EU podredilo evropskemu delovnemu pravu, saj je moralo sprejeti direktive izdane s strani institucij EU in jih prenesti v nacionalno zakonodajo. Posledice so se pokazale tako pri združenju delodajalcev (zastopajo interese delodajalcev) in združenje sindikatov (zastopajo interese delojemalcev).
6.1
Delodajalci in problem vpliva EU
Združenje delodajalcev, si je gotovo zastavljalo vprašanje, kakšen vpliv bo imel vstop v EU na zaposlenost.11 Odprl se je trg dela, kar je pomenilo, da je k nam začela prihajati cenejša delovna sila, ki bi lahko imela vpliv na zaposlenost. V začetku leta 2004 je bila izvedena anketa, in sicer Zaposlovanje v tekočem letu in načrt zaposlovanja za prihodnje leto (LP ZAP 2003/04) kjer so delodajalci ocenjevali vpliv EU na zaposlovanje v RS. Na podlagi rezultatov ankete lahko trdim, da se večja odstopanja ne pričakujejo. Delodajalci v malih, srednje velikih in velikih podjetjih v predvsem storitvenih dejavnostih trdijo, da celo pričakujejo povečanje zaposlenih. Pridružujem se mnenju, saj mislim, da je odprtje trga in prosto gibanje delavcev v Skupnosti12 ugodno vplivalo na slovenska podjetja v omenjeni panogi saj prost pretok delovne sile in širjenje poslovanja podjetij na nove trge omogoča zaposlovanje novih delavcev. Le majhen odstotek delodajalcev je mnenja, da bo vpliv EU šel v smeri zmanjšanja zaposlenosti.
Povsem drugačna slika je v kmetijski dejavnosti. Delodajalci ocenjujejo, da bo vstop v EU zmanjšal zaposlenost v panogi prav zaradi zgoraj omenjenega odprtja trga.
Prišlo bo do vstopa cenejših surovin tujih podjetij in tukaj se kaže problem, ki ga sicer država rešuje s subvencijami. Negativni učinki naj bi bili vidni še predvsem v naslednjih panogah: predelava lesa, proizvodnja živilskih izdelkov in pijač, proizvodnja koksa in naftnih derivatov, proizvodnja celuloze, papirja in kartona, proizvodnja kemičnih izdelkov, rudarstvo in pridobivanje ter predelava drugih energentov (Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji 2009).
11 V Republiki Sloveniji interese delodajalcev zastopa Združenje delodajalcev Slovenije.
12 Uredba Sveta št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968.
Posledice pristopa Republike Slovenije v Evropsko unijo na področju delovnega prava
Problem delodajalcev se kaže tudi v tem, da so bili z vstopom v EU soočeni z evropsko delovno zakonodajo13 (direktive bodo predstavljene v nadaljevanju) in so se morali prilagoditi novim zakonskim rešitvam. Drugi problem je zaposlovanje delavcev iz nekdanje SFRJ. V skladu s pravili o prostem gibanju mora Slovenija pri zaposlovanju dati prednost lastnim državljanom in delavcem drugih držav članic. Zato so se kvote za izdajo delovnih dovoljenj iz teh držav zmanjšale (Tratnik 2004, 178-179).
6.2
Zaposleni in problem vpliva EU
Z vidika zaposlenih (odslej delavci) je bil vstop v EU bolj ugoden kot pa za delodajalce. Najpomembnejša sprememba je bila gotovo prost pretok14 delovne sile, kar pomeni, da se bo službo lahko iskalo in morda dobilo kjerkoli. Gre za eno izmed štirih temeljnih svoboščin EU. Pravica do prostega pretoka oseb je ostala ekonomsko pogojena vse do leta 1992, ko je bilo z Maastrichtsko pogodbo državljanom držav članic EU podeljeno državljanstvo EU,15 ki med drugim obsega pravico do prostega gibanja in prebivanja na območju držav članic, s čimer je prost pretok oseb pridobil naravo državljanske pravice, vendar še vedno pod pogojem, da se je posameznik v drugi državi članici sposoben sam preživljati s svojim delom, ali rednim prilivom denarja (štipendija, pokojnina, renta, itd.) (Kezunovič 2003, 19).
Vpliv EU se kaže s sprejetjem novega ZDR s prenesenimi evropskimi direktivami za boljšo zaščito delavcev (govorimo o ureditvi počitka, sodno varstvo, obveščanje, soodločanje, varnost pri delu ipd.).
Po vstopu v EU in ko se je končalo prehodno obdobje16 za prost pretok oseb med Slovenijo in EU, so se imeli slovenski delavci pravico zaposliti v katerikoli državi članici pod enakimi pogoji kot državljani te države. Z vstopom v EU so se naša podjetja soočila s hudo konkurenco. Njene posledice so bolj občutili zaposleni v podjetjih, ki doslej niso dovolj vlagala v novo tehnologijo in usposabljanje kadrov. Po dosedanjih analizah so bile najbolj prizadete panoge, ki so bile tedaj manj usmerjene v izvoz in pretežno poslujejo na domačem trgu (Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji 2009).
Lahko rečemo, da sam vstop RS v EU drastičnih sprememb ni prinesel tako na področju delodajalcev kot delavcev, saj so bili veliki premiki na področju delovnega
13 Evropska delovna zakonodaja je bila prenesena v nov ZDR, Uradni list RS, št. 103/2007.
14 39. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti: V skupnosti se zagotovi prosto gibanje delavcev.
15 Treaty on European union (92/C 191/01) Article 8: Every person holding the nationality of a Member State shall be citizen of the Union.
16 Slovenija si ga je zagotovila zaradi visokih stroškov prilagajanja proizvodnje standardom na področju štirih direktiv, ki bi imeli hude finančne posledice za majhna in srednja podjetja prehodno obdobje na področju varstva in zdravja pri delu z biološkimi, fizikalnimi in kemičnimi agensi.
24
Posledice pristopa Republike Slovenije v Evropsko unijo na področju delovnega prava
prava narejeni že v času pristopnih pogajanj. Novi ZDR in novi Zakon o varnosti in zdravju (odslej ZVZD) (ZVZD 2001) pri delu vnašata v delovno pravo nekatere pomembne in nove rešitve pod vplivom evropskega prava.