Z grafa je razvidno, da strokovni delavci potrebujejo dodatna znanja iz:
̶ vokalne tehnike (opevanje, vaje za okrepitev posluha, dihanje);
̶ dirigiranja na splošno in dirigiranja ritmično zahtevnejših pesmi;
̶ pevskega programa (modernejše pesmi mladih ustvarjalcev, nove pesmi, izbira pesmi, kompleksno znanje novih pesmic, več pevske literature, repertoar);
̶ glasbenih znanj (z vseh glasbenih področij, glasbena spremljava, uporaba
0
61
Orffovih inštrumentov, nadgradnja klavirja, znanje solopetja, spremljava na male ritmične inštrumente, stari ljudski inštrumenti, znanje inštrumenta);
̶ vodenja pevskega zbora (vse o vodenju, postavitev otrok v zbor, metode dela).
Pod drugo vzgojitelji navajajo:
̶ »Rada bi se pogosteje povezovala z visoko izobraženimi glasbeniki.
Seminar za predšolski zbor izgublja kakovost.«
̶ »Pedagoška znanja, ki jih pridobimo med študijem, so dovolj.«
̶ »Ker nisem vzgojiteljica, sem namreč profesorica glasbe, bi potrebovala še malce več znanja za delo s predšolskimi otroki.«
̶ »Zborovska šola ge. Inge Breznik je gotovo vse, kar potrebuješ!«
̶ »Sodelovanje z glasbeno šolo: pisanje priredb za spremljavo (kitara, klavir, flavta, blokflavta) zbora sodelavk.«
̶ »Kako biti bolj sproščen.«
̶ »Še več idej za glasbenodidaktične igre.«
Sedem anketiranih vzgojiteljev pa je odgovorilo, da trenutno ne potrebuje dodatnega znanja pri vodenju pevskega zbora.
62
6 ZAKLJUČEK
S prepevanjem v pevskem zboru se otrok seznanja z lepoto slovenske ljudske in umetne pesmi ter pesmimi drugih kultur. Ob spoznavanju vrednot glasbene zakladnice razvija glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja, poglablja doživljanje in razvija estetsko občutljivost, kakovostna besedila pa mu pomagajo oblikovati lasten pogled na svet.
Strokovne kompetence vzgojitelja so pri posredovanju pevskega znanja zelo pomembne, saj spodbuja aktivno učenje, moderira kakovostno petje, s primerno izbiro pesmi in pestrimi dejavnostmi pa otroka vodi k zastavljenim ciljem (Habe, 2007).
Vzgojitelj mora biti za delo s pevskim zborom zborovsko-didaktično usposobljen.
Izsledki raziskave so pokazali, da ima več kot polovica vzgojiteljev, sodelujočih v raziskavi, formalno glasbeno izobrazbo. Raziskava Slosarja (1995) ugotavlja, da so učitelji, ki so bili deležni izvenšolske glasbene vzgoje, pri glasbenem poučevanju uspešnejši. Pokazatelj razlik so glasbene spretnosti in znanja, igranje na otroške inštrumente, razumevanje glasbenega zapisa, obvladovanje vokalne tehnike in klavirske igre. (Sicherl Kafol, 2001). Vzgojitelji se zavedajo pomembnosti strokovne in profesionalne rasti, zato svoje znanje nenehno izpopolnjujejo na izobraževanjih stalnega strokovnega izpopolnjevanja, z obiskovanjem seminarjev za zborovsko petje in spremljajo novosti v strokovni zborovski literaturi.
Primerne pesmi za predšolsko obdobje imajo estetsko vrednost; vsebujejo ponavljanje besed, melodičnih in ritmičnih vzorcev; besedilo je razumljivo in hitro zapomljivo; pesmi imajo kratke ritmično-melodične vzorce; različna razpoloženja (hitre in počasne, vesele in čemerne, korakajoče in poskakujoče) in glasbene in besedne vsebine, ki jih otroci z veseljem izvajajo (Pesek, 2004).
V povzetku ugotovitev lahko sklenemo, da vzgojitelji pri izbiri pesmi sledijo otrokovemu razvoju glasbenih in v tem okviru še posebej pevskih sposobnosti.
Pozorni so na melodični obseg pesmi, zahtevnost pesmi, melodijo pesmi, značaj pesmi, umetniško vrednost pesmi in na enakomerno zastopanost ljudske in
63
umetne pesmi. Nekoliko manj na izbiro pesmi vpliva skladatelj. Analiza pridobljenih podatkov kaže, da sta še vedno, kljub velikemu številu skladateljev, ki ustvarjajo pesmi, primerne za predšolske otroke, največkrat izvajana skladatelja Janez Bitenc in Mira Voglar, kar je skladno z ugotovitvami raziskovalke B. Borota (2010) o pevskem repertoarju v vrtcu. Podatek je nekoliko presenetljiv, glede na to, da večina strokovnih delavcev pesmi pridobi na seminarjih za zborovsko petje, v različnih revijah in strokovni pevski literaturi, ki sledijo vplivom nove, umetniško vredne pevske literature.
Prav tako smo želeli izvedeti, s kakšnimi težavami se vzgojitelji, ki vodijo pevsko dejavnost v vrtcu, srečujejo pri svojem delu. Rezultati so pokazali, da imajo največ težav pri časovni uskladitvi termina za pevsko vajo in iskanjem primernega prostora zanjo. Nadalje se je pokazalo, da imajo težave z motiviranjem otrok, prevelikim številom vključenih otrok in nerednostjo obiskovanja pevskih vaj. Pri svojem delu pa naletijo na težave tudi zaradi pomanjkanja strokovnega znanja na posameznih področjih (inštrument, dirigiranje, vokalna tehnika, izbira pesmi).
Vzgojitelj mora biti dober glasbeni strokovnjak, radoveden in odprt za nove ideje, kritično naravnan in reflektiven do lastnega razvoja in dela (Sicherl Kafol, 2015).
Vzgojitelji, ki vodijo pevski zbor v vrtcu, se zavedajo primanjkljajev, ki jih imajo na glasbenostrokovnem področju. Iz analize lahko povzamemo, da bi vzgojitelji (ki vodijo zborovsko dejavnost v vrtcu) potrebovali kakovostna izobraževanja iz vodenja zbora, vokalne tehnike, dirigiranja, seminar, na katerem bi izpopolnili znanje o novejši, umetniško vredni pevski literaturi, primerni za predšolske otroke.
Nadalje bi potrebovali izobraževanja, na katerih bi pridobili dodatna znanja o ustvarjanju glasbenih spremljav na različna glasbila in izpopolnili znanje inštrumenta.
Ob pogledu na dobljene rezultate lahko sklenemo, da se vzgojitelji zavedajo, da je vodenje pevskega zbora kompleksna dejavnost, ki od njih terja veliko glasbenostrokovnega in didaktičnega ter organizacijskega znanja in spretnosti.
64
7 LITERATURA
- Borota, B. (2006). Glasbeni praktikum (2. izd.). Koper – Capodistria:
Pedagoška fakulteta Koper.
- Borota, B. (2010). Raziskava o pevskem repertoarju v vrtcu, v oddelkih otrok prvega starostnega obdobja. Glasba v šoli in vrtcu, XV (2), 6–14.
- Borota, B. (2011). Osnove teorije glasbe in oblikoslovja za učitelje in vzgojitelje. Koper: Univerzitetna založba Annales.
- Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerzitetna
- Campbell, D. (2000). Mozart za otroke. Ljubljana: Založba Tangramd, d.o.o.
- Denac, O in Ilič, O. (1993). Ko pojem, plešem. Pesem kot spodbuda za plesno ustvarjanje: priročnik za metodiko glasbene in plesne vzgoje na predšolski stopnji. Radovljica: Didakta.
- Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti.
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
- Denac, O. (2010). Teoretična izhodišča načrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Ljubljana, Debora.
- Denac, O. (2011). Z igro v čarobni svet glasbe: didaktični priročnik za glasbo v vrtcu in prvem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Denac, O. (2012). Načrtovanje glasbenih dejavnosti v zgodnjem obdobju otroštva: visokošolski učbenik. Maribor: Pedagoška fakulteta.
- Fojkar Zupančič, H. (2006). Priprava božičnega koncerta: zborovski seminar. JSKD: Območna izpostava Litija (interno gradivo).
- Gordon, Edwin, E. (1997). Learning sequences in music: skill, content, and patterns: A music learning theory. Chicago: GIA.
- Habe, K. (2007). Vloga zborovodje pri oblikovanju vrednot. Glasba v šoli in vrtcu, XII (2), 8–12.
- Hribar, N. (2014). Note brez pomote: glasbeno opismenjevanje v otroškem pevskem zboru. Radovljica: Didakta.
65
- Ivačič, S. (2009). Osnove vokalne tehnike. Učno gradivo Male zborovske in Zborovske šole. Ljubljana: ZRSS (interno gradivo za udeležence).
- Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport.
- Lešnik, I. (2009). Vokalna tehnika učiteljev in kakovost petja učencev v prvem triletju osnovne šole: doktorska dizertacija. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta. (ogled 31. 6. 2018). Dostopno na:
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HABCPMQC
- Manasteriotti, V. (1981). Prva srečanja z glasbo. Ljubljana: DZS.
- Marčič, V. (2010). Zborovsko petje tudi v vrtcu. Glasba v šoli in v vrtcu, XV (2), 66–68.
- Marjanovič Umek, L. (2001): Otrok v vrtcu, Priročnik h kurikulu za vrtce.
Maribor, Obzorja.
- Mohr, A. (2008). Die Kinderstimme – Funktion und Pflege. (ogled 1.7. 2018).
Dostopno na:
http://www.kinderstimmbildung.de/index_htm_files/funktionundpflege.pdf - Oblak, B, (1987). Ustvarjalno učenje v glasbeni vzgoji na stopnji razrednega
pouka osnovne šole. Doktorska dizertacija. Ljubljana: Akademija za glasbo v Ljubljani.
- Pavlin, M. (2003). Priročnik za pevce in organiste začetnike. Grafika Bucik, Semič.
- Pesek, A. (2004). Otrok naj poje! Moj malček: revija za skrbne starše, 8 (1), 16–17.
- Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Izbrana poglavja iz glasbene psihologije in pedagogike. Ljubljana: ZMK.
- Potočnik, B (1999). Vzgoja zborovskega pevca. Naši zbori 49 (2), 9–11.
- Rotar Pance, B. (2006). Motivacija, ključ h glasbi. Nova Gorica: Educa, Melior.
- Sicherl Kafol, B. (2001). Celostna glasbena vzgoja: srce-um-telo. Ljubljana:
Debora.
- Sicherl Kafol, B. (2004). Preverjanje in ocenjevanje pri glasbeni vzgoji.
Domžale: Izolit.
- Sicherl Kafol, B. (2015). Izbrana poglavja iz glasbene didaktike. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
- Slosar, M. (1995). Glasbeno strokovna pripravljenost razrednih učiteljev.
66 Glasba v šoli, 1/1, str. 14-18.
- Slosar, M. (1996). Pesmi za Nacka. Ljubljana: Debora.
- Slosar, M. (2003). Izbrane vsebine iz glasbene didaktike. Koper: UP PEF Koper.
- Willems, E; Tomac, M. (1979). 2-5 tonske pesmi (Pedagoški zvezek št.1).
Fribourg: Editions Pro Musica,
- Trollinger, V. (2005). PerformingArts Medicine and Music Education: What Do We Really Need to Know? MusicEducatorsJournal, 92 (2), 42–48.
- Ugovšek, V. (2013). Seminar za vzgojitelje. Interno gradivo za udeležence.
Glasbena matica Ljubljana.
- Vaillancourt, J. (2010): Music Teaching at the Elementary Level: Selecting a Song Repertoire. (ogled 17. 2. 2018). Dostopno na:
http://journals.library.mun.ca/ojs/index.php/singing/article/view/906/784.
- Voglar, M. (1981). Otrok in glasba. Ljubljana: DZS.
- Vidmar, T. (2004). Glasba kot eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri razvoju otroka v predšolski dobi. Glasba v šoli, 9 (2–3), 56–61.
- Žvar, D. (2001). Kako naj pojejo otroci. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
- Žvar, D. (2007). Izhodišča za izbiranje otroške zborovske pesmi pri obravnavi v šolskem pevskem zboru. Glasba v šoli in v vrtcu, XII (1),48–51.
- Žvar, D. (2007 a). Izbiranje otroške zborovske pesmi pri obravnavi v šolskem pevskem zboru. Glasba v šoli in v vrtcu, XII (2),59–63.
- Žvar, D. (2007 b). Zborovsko petje in oblikovanje vrednot. Glasba v šoli in v vrtcu, XII (2), 13–16.
- Žvar, D. (2012). Grlica za otroke: izbor otroških zborovskih pesmi revije Grlica od 1953 do 1988. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
- Http://www.wikihow.com/Teach-Children-to-Sing. (ogled 13. 2. 2018).
67
8 PRILOGE
Priloga 1: Anketni vprašalnik za zborovodje pevskih zborov v vrtcu
ANKETNI VPRAŠALNIK
V okviru magistrske naloge zbiram podatke o vodenju pevskega zbora v predšolskem obdobju. Vljudno Vas vabim, da izpolnite vprašalnik, ki je anonimen. Pomembno je, da odgovarjate iskreno. Zbrane podatke bom uporabila izključno za potrebe magistrskega dela.
Za Vaše sodelovanje se Vam iskreno zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam.
1. Spol
3. Koliko let izkušenj imate z vodenjem zbora?
a) 1–5 let
4. Kakšna je vaša glasbena izobrazba? (Možnih je več odgovorov) a) Samouk
b) Nižja glasbena šola c) Pevski zbor
d) Srednja glasbena izobrazba e) Nič
f) Drugo_____________________
5. Kje ste pridobili potrebno znanje za delo s pevskim zborom?
a) Med študijem
b) Med prebiranjem strokovne literature
c) Na izobraževanjih stalnega strokovnega izpopolnjevanja d) Od sodelavca
e) Drugo__________________________
68
6. Ali redno spremljate novosti v strokovni literaturi?
a) Da b) Ne c) Občasno
d) Drugo _______________
7. Kje najpogosteje najdete pevsko literaturo? (Možnih je več odgovorov) a) Strokovna pevska literatura
b) Revije (Cicido, Ciciban, Zmajček …) c) Sodelavci
d) Pobuda otrok
e) Glasbeni seminarji za zborovodstvo f) Internet
g) Drugo___________________________________________________
8. Na lestvici od 1 do 5 označite, koliko izbrani kriteriji vplivajo na izbiro pesmi.
(1 – nikoli, 2 – redko, 3 – včasih, 4 – pogosto, 5 – vedno)
10. Na lestvici od 1 do 5 označite stopnjo strinjanja s spodnjimi trditvami v zvezi s pevskim programom v vrtcu. Upoštevajte ocenjevalno lestvico: 1 = nikakor se ne strinjam, 2, 3, 4, 5 = popolnoma se strinjam
1 2 3 4 5
Pri izbiri pevskega programa je treba slediti otrokovemu razvoju glasbenih in pevskih sposobnosti.
Pri izbiri pevskega programa moramo paziti na raznolikost glasbenih vsebin.
Pri izbiri pevskega programa je treba paziti na umetniško vrednost glasbenih del.
Pri izbiri pevskega programa je potrebna enakomerna
zastopanost ljudske in umetne pesmi.
69 Pri izbiri pevskega programa je smiselno vključevanje pesmi drugih kultur.
Pri izbiri pevskega programa je treba upoštevati načelo
postopnosti (od lažjega k težjemu).
Pevski program je treba posodabljati.
Pri izbiri pesmi je treba biti pozoren na melodijo, besedilo, harmonijo, ritem in metriko ter glasbeno spremljavo.
Pri izbiri pevskega programa je treba slediti novi pevski
literaturi.
11. Naslednje trditve se nanašajo na vaše delo z zborom. Označite, koliko to drži za vas: 1 – nikoli, 2 – redko, 3 – včasih, 4 – pogosto, 5 – vedno.
1 2 3 4 5
Na vsako pevsko vajo se je treba pripraviti.
Pevsko vajo vedno začnem z vokalno tehniko.
Preden posredujem novo pesem, otrokovo pozornost pritegnem z različnimi vsebinami in dejavnostmi: z zgodbo, razgovorom, uganko, pesmijo, rekviziti (lutke, plakati, fotografije), igro, preprosto napovedjo.
Novo pesem predstavim celostno z elementi interpretacije.
Pesem predstavim brez glasbene spremljave.
Pesem predstavim z glasbeno spremljavo.
Ko pesem predstavim, se z otroki pogovorim o besedni vsebini.
Pri učenju nove pesmi uporabljam različne metode, ki popestrijo učenje in pri pevcih ohranjajo motivacijo.
Pred petjem pesem vedno intoniram na glasbilu.
Pri utrjevanju pesmi vključujem elemente interpretacije (artikulacije, dikcija, tempo, dinamika).
Pri utrjevanju pesmi uporabim glasbeno spremljavo.
Pri pevskih vajah uporabljam tudi glasbeno-didaktične igre.
Vodenje zborovske dejavnosti od vzgojitelja terja nenehno strokovno izpopolnjevanje.
70
12. S kakšnimi težavami se srečujete pri vodenju pevskega zbora? (Navedite)
13. Katera znanja s področja vodenja zbora bi še potrebovali pri svojem delu?
(Navedite)