POVZETEK GLAVNIH SPOZNANJ ANALIZE FAKTORJEV
Faktor vedenje in motiviranost učencev veliko avtorjev navaja kot enega najbolj pomembnih za učitelje (Dunham, 1992; Kyriacou, 2011; Slivar, 2011), to pa zato, ker neprimerno vedenje učenca vpliva na samozavest in gotovost učitelja, saj je nepredvidljivo; po navadi se učitelji začetniki s takšnim vedenjem soočijo prvič, nimajo izkušenj in se nanj težko pripravijo, tudi študij jih na to ne pripravi, ne vedo, kako se na takšno vedenje pravilno odzvati, in jim zato to predstavlja velik stres.
4,21 4,03 3,92 3,6 3,74 3,5 3,36 2,9
4,37 4,07 3,97 3,67 3,61 3,38 3,34 3,34
4,4 4,19 4,07 3,8 3,8 3,6 3,5 3,283
1 2 3 4 5
Ocena moči stresorja
Ocena pogostosti stresorja Ocena pomembnosti stresorja (kombinirana ocena)
89
Na prvem mestu po pomembnosti se nahaja motenje pouka, ki je sicer po moči na četrtem mestu, po pogostosti pa na prvem. S to ugotovitvijo potrjujemo teoretične ugotovitve, da so učitelji bolj obremenjeni z majhnimi stalnimi motečimi dejanji učencev na vsakodnevni ravni kot z redkejšimi velikimi (Houghton, Wheldall, Merrett, 1988, v Dunham, 1992). Pri kombiniranih ocenah stresorjev vidimo, da so za učitelje bolj pomembni stresorji, ki so povezani z odnosom učenca do učitelja in drugih učencev (motenje pouka, ne upoštevanje učiteljevih navodil, agresivnost učencev, nasilje med učenci, neprimeren odnos do učitelja) kot pa neizpolnjevanje šolskih obveznosti, slabe delovne navade ter nemotiviranost učencev. Izjema so učenčeve grožnje učitelju, ki so na zadnjem mestu, saj se s tem stresorjem srečujejo najmanj pogosto od vseh naštetih v tem faktorju. Tudi neprimeren odnos učitelja do učencev in učiteljev stres, ki ga ta doživlja na drugih področjih dela, vpliva na to, kakšno stopnjo stresa zaznava učitelj. Učenci namreč lahko zaznajo učiteljev negativen odnos, ki vpliva na učenčevo zaznavanje lastne kompetentnosti, na upad notranje motivacije ter posledično slabše učinkovitosti učenja. Vse to lahko privede do negativnega doživljanja šole, kar učenci lahko pokažejo tudi z motečim vedenjem, to pa poveča učiteljev stres (Huberman in Vandenberghe, 1999, v Slivar, 2011).
Pri faktorju odnosi in vedenje staršev je na prvem mestu po pomembnosti stresor razgovor s
»težavnimi« starši. Vsi faktorji tega stresa so po moči zelo visoko ocenjeni, po pogostosti pa veliko nižje. Kot dokaj pogost stresor ocenjujejo učitelji nerealna (previsoka) pričakovanja staršev do svojega otroka. B. B. Youngs (2001) trdi, da se starši danes manj zanimajo za otroka in njegovo delo v šoli kot nekoč, poleg tega pa so zahtevni in nejevoljni. S. Vuković (2011) dodaja, da lahko učitelji pretirano sodelovanje s starši doživljajo tudi kot poseg v njihove pravice. Stresorja vmešavanje staršev v učiteljevo strokovno delo ter stresor starši imajo preveč pravic v zvezi s šolo sta v naši raziskavi pri pomembnosti na drugem in tretjem mestu, kar potrjuje pomembnost tega področja kot izvora učiteljevega stresa. Delo učitelja je zaradi svoje narave družbeno zelo izpostavljeno, stalno je prisoten nadzor, vrednotenje, kritika, o njem pa lahko presojajo tako učenci, kot starši, sodelavci kot tudi širša javnost (Konarzewski, 2008, v Poraj, 2011; Žarkovič Adlešič, 2011).
Pri faktorju odnosi s sodelavci so učitelji najvišje po pomembnosti, moči in pogostosti ocenili isti stresor: nezaupanje med učitelji. V teoriji zasledimo podatek, da so slabi medsebojni odnosi, ki se kažejo v nezaupanju med učitelji, že tudi posledica stresa, ne samo stresor, kot so ga ocenjevali učitelji v raziskavi (Quick in Quick, 1984 v Čabraja, 2001). Najnižje po pomembnosti pri tem faktorju zaznavajo tekmovalnost med učitelji.
Kot pri prejšnjem faktorju je tudi pri odnosih in vedenju vodstva zanimivo, da je za učitelje najpomembnejši, najpogostejši in najmočnejši stresor, ki ga doživljajo, pomanjkanje podpore ravnatelja. Rezultat ne pomeni le, da si učitelji pri svojem delu želijo več podpore s strani ravnatelja, temveč tudi, da je pomanjkanje podpore vodstva zanje pomemben, pogost izvor stresa. Učitelji so si podobni v oceni pogostosti in moči stresorja vmešavanje vodstva šole v učiteljevo strokovno delo v razredu, ki ga ocenjujejo kot najmanj pomembnega. To lahko pomeni, da imajo učitelji razmeroma veliko strokovno avtonomijo pri svojem delu.
Zanimiva je ugotovitev pri stresogenem faktorju šolski sistem, da sta na prvem mestu cenjenost poklica učitelja v družbi ter (pre)nizka plača učitelja. Dobljene rezultate lahko povežemo s stavko zaposlenih v VIZ meseca februarja 2018, ko so učitelji zahtevali predvsem povišanje plač, dodatek za razredništvo in obseg dela ter regres (Navodila za izvajanje stavke 14. 3. 2018, 2018). Rezultati se torej skladajo z zahtevami stavkovnega odbora SVIZ, ki zahtevajo višanje plačnih razredov. Mogoče pa je tudi, da je prav poudarjanje in prisotnost teme v času, ko je raziskava potekala, lahko vodilo do tako visokih rezultatov omenjenih stresorjev. Če natančneje pogledamo ocene moči in pogostosti stresorjev, vidimo, da je prav pogostost tega stresorja vzrok za tako visoko mesto po pomembnosti, saj se nahaja že na drugem mestu, v razvrstitvi
90
glede na moč pa šele na petem. Nižji rang moči tega stresorja je mogoče povezan s tem, da imajo učitelji sicer dobre plače – po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je povprečna bruto plača učitelja za leto 2017 znašala 1.734,90 EUR (SURS, 2018a), kar je višje od slovenskega povprečja, ki je 1.654,00 EUR (SURS, 2018b).
Na zadnjem mestu po pomembnosti pri tem faktorju je stresor učitelj je premalo avtonomen pri svojem delu. Pomembnost avtonomije in samoodločanja poudarjajo tudi nekateri avtorji (npr.
Poraj 2011; Troman in Woods, 2001). Rutar (2011) pa izpostavlja raziskave, da naj bi večja avtonomnost na delovnem mestu pomenila manjšo obremenjenost s stresom.
Pri stresogenem faktorju ekološki pogoji in opremljenost šole, učitelji tako po moči kot po pogostosti na prvi dve mesti postavljajo ista stresorja – učitelji nimajo svojega prostora ter pomanjkanje didaktičnih pripomočkov. Ocenjujejo ju kot srednje močna ter dokaj pogosta.
Menimo, da je vzrok za podobnost razvrstitve tudi v tem, da sta stresorja med seboj povezana.
Biti učitelj je poklic, ki, zahteva veliko nazornih ponazoritev, uporabo raznovrstnih didaktičnih pripomočkov za čim bolj razgibano in zanimivo učenje ter različne učne potrebe učencev, hranjenje materialov, izdelkov učencev. Šolsko učilnico, ki jo ima veliko učiteljev razrednega pouka za svoj kabinet, učitelji poleg izvajanja obveznega pouka uporabljajo tudi za to, da v njej po koncu pouka popravljajo naloge, načrtujejo priprave, vodijo individualne ure z učenci (dodatne ali dopolnilne ure), opravljajo razgovore z učenci ter starši, v omarah shranjujejo material. A največkrat so po pouku te učilnice zasedene z oddelki podaljšanega bivanja ali krožki, prav tako so zbornice po oceni učiteljev neprimerne za delo. Zato učitelji v šoli nimajo primernega okolja za delo, kar rešujejo s tem, da delo nosijo domov. Tak način spopadanja s stresom je po teoretičnih spoznanjih neustrezen (Powell, 1999), saj so to neustrezne in kratkoročne strategije spopadanja s stresom, ki stresa ne rešujejo, ampak ga dolgoročno celo povečujejo.
Pri faktorju učiteljeva delovna obremenjenost učitelji stresorja veliko administrativnega dela ter obsežni učni načrti ocenjujejo kot zelo močna ter pri njihovem delu tudi zelo pogosta. Vse ostale stresorje (zahtevnost učiteljevih nalog, časovni pritisk, pogosto uvajanje novosti v pedagoški proces, organizacija obšolskih dejavnosti) ocenjujejo nekoliko nižje, a še vedno so zanje močni ter se z njimi tudi dokaj pogosto srečujejo. Nekoliko izstopa samo priprava na pouk, ki učitelje komaj zaznavno vznemirja, a se z njo vseeno srečujejo dokaj pogosto. Pri razumevanju tega faktorja se ne smemo omejevati samo na kvantitativne obremenitve (veliko administrativnega dela, obsežni učni načrti, organizacija obšolskih dejavnosti, priprava na pouk), ampak tudi kvalitativne obremenitve učiteljev (povečevanje zahtevnosti učiteljevih nalog, pogosto uvajanje novosti v pedagoški proces). Poseben pomen ima še časovni pritisk, ki spremlja delo učitelja in stopnjuje vse prej naštete stresorje.
91
V grafu 13 prikazujemo vse stresorje, razporejene po pomembnosti.
Graf 13: Razvrstitev stresorjev od najvišje do najnižje povprečne ocene glede na