Povprečni osnovni fizikalnokemijski parametri v različnih vrstah medu

na to bi se lahko vsi ti vzorci uvrstili v razred višje kakovosti. Vsebnost vode v medu je parameter kakovosti medu, ki je odvisen le od načina čebelarjenja ter prakse čebelarja.

Vsebnost vode ni odvisna od izvora nektarja ali mane in zato ni pokazatelj vrste medu. To je glavni razlog, da tega parametra nismo podrobneje obravnavali.

Povprečne vrednosti, aritmetična sredina in mediana ter drugi statistični parametri osnovnih fizikalnokemijskih parametrov so predstavljeni v preglednicah 13 in 14. V prvi

preglednici so statistični podatki za vsebnost pepela, saharoze, laktonov, prostih in skupnih kislin, prolina in beljakovin v posameznih vrstah medu.

Preglednica 13. Osnovni statistični parametri vsebnosti pepela, saharoze, laktonov, prostih in skupnih kislin, prolina in beljakovin v različnih vrstah slovenskega medu

Table 13. Basic statistics of ash, sucrose, lactones, free and total acids, proline and protein content in different Slovenian honey types

Parameter Pepel Saharoza Laktoni Proste kisline

Skupne

kisline Prolin Beljakovine (f = 6,25)

Kruskal-Wallisov test^* p 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000

* - mediane v stolpcih, kjer je p < 0,05 se med sabo statistično značilno razlikujejo

Legenda: x: aritmetična sredina, s: standardni odklon, CV: koeficient variacije, n: število vzorcev

Vsebnost pepela je bila najnižja v akacijevem (0,06 mg/kg), najvišja pa v kostanjevem medu (0,67 mg/kg). Vsebnost saharoze je bila v vseh vzorcih pod zakonsko dovoljeno mejo. Povprečne vrednosti so bile v območju od 1,31 g/100 g v lipovem do 3,16 g/100 g v smrekovem medu. Vsebnost skupnih kislin je bila v območju od 8,37 mekv/kg (vzorec

L28) do 45,33 mekv/kg (vzorec S33). Najnižjo povprečno vsebnost skupnih kislin (15,13 mekv/kg) je imel kostanjev med, najvišjo pa smrekov med (32,31 mekv/kg).

Vsebnost laktonov je precej manjša, zato laktoni predstavljajo manjši del skupnih kislin v medu. Določili smo vrednosti od 0 mekv/kg (več vzorcev) do 7,47 mekv/kg (vzorec A50).

Povprečna vsebnost laktonov je bila najmanjša v smrekovem medu (0,65 mekv/kg) in največja v cvetličnem medu (3,78 mekv/kg). V akacijevem medu je bila najmanjša vsebnost prostih kislin (12,58 mekv/kg), v smrekovem pa največja (31,12 mekv/kg).

Absolutno najmanj prostih kislin smo določili v vzorcu L28 (6,08 mekv/kg), največ pa v vzorcu S23 (45,10 mekv/kg). Najmanjšo povprečno vsebnost prolina smo določili v akacijevem medu (265 mg/kg), največjo pa v kostanjevem medu (552 mg/kg). Absolutno najmanjšo vsebnost prolina je imel vzorec A37 (101 mg/kg), največjo pa vzorec K2 (776 mg/kg). Beljakovine so podobno razporejene po vrstah medu enako kot prolin, najmanjšo vsebnost smo določili pri akacijevem medu (povprečno 0,156 g beljakovin v 100 g medu in absolutno najmanjšo pri vzorcu A47, 0,106 g beljakovin/100 g medu).

Največjo vsebnost beljakovin pa smo ugotovili v kostanjevem medu (povprečno 0,346 g/100 g in absolutno največjo vsebnost v vzorcu K20, 0,438 g beljakovin/100 g medu).

Različni parametri so se izkazali za precej različno variabilne. Najmanj variabilni sta bili vsebnosti pepela in beljakovin (CV od 10 do 25 %), medtem ko so bile vsebnost saharoze, prostih in skupnih kislin ter laktonov za posamezno vrsto medu v precej večjem razponu, koeficienti variabilnosti so se gibali med 13 in 82 % (preglednica 13).

Obravnavani fizikalnokemijski parametri za vzorce iste vrste medu nimajo normalne porazdelitve, variance teh parametrov med vrstami medu in znotraj vrst so primerljive, kar smo preverili z Levenovim testom homogenosti varinc (H0 nismo mogli zavrniti). Zaradi tega jih ne moremo statistično obravnavati s pomočjo parametričnih testov, temveč lahko uporabimo le neparametrične teste. Eden izmed teh je Kruskal-Wallisov test, ki je pokazal obstoj statistično značilnih razlik med medianami vseh fizikalnokemijskih parametrov različnih vrst medu (zadnja vrstica preglednic 13 in 14).

V preglednici 14 so predstavljeni statistični podatki za električno prevodnost, vrednost pH, diastazno število, parametre barve po CIE L^*a^*b^* sistemu in vrednost specifične rotacije v analiziranih vrstah medu.

Povprečno najnižjo električno prevodnost je imel akacijev med (0,172 mS/cm), najvišjo kostanjev med (1,479 mS/cm). Absolutno najnižjo χ smo izmerili vzorcem A4, A32 in A45 (0,114 mS/cm), najvišjo pa vzorcu K1 (1,931 mS/cm). Najnižjo povprečno vrednost pH smo določili v akacijevem medu (4,09) in najvišjo v hojevem medu (5,12). Absolutno najnižjo vrednost pH smo izmerili vzorcu A16 (3,65), najvišjo pa vzorcu K27 (6,18).

Diastazno število smo določali, ko smo zbrali vzorce medu (takoj po točenju medu) ter tako zanemarili vpliv staranja. Vrednosti DN so se močno razlikovale med vrstami.

Povprečno najnižje vrednosti DN sta imela akacijev (13,0) in lipov med (13,5). Absolutno najnižje vrednosti smo določili vzorcu A53 (5,9), najvišje pa vzorcu K10 (28,4). Akacijev med je med slovenskimi vrstami medu izjema glede DN, saj ima lahko vrednosti tega parametra tudi pod 8, kar je meja za ostale vrste medu. Glede na to določilo Pravilnika o medu (2004) so bili vsi analizirani vzorci ustrezni.

Preglednica 14. Osnovni statistični parametri električne prevodnosti, vrednosti pH, diastaznega števila, specifične rotacije in parametrov barve različnih vrst slovenskega medu Table 14. Basic statistics of electrical conductivity, pH value, diastase number, specific rotation

and colour parameters of different types of Slovenian honey Barva Parameter Električna

prevodnost pH Diastazno

število L^* a^* b^*

* – mediane v stolpcih, kjer je p < 0,05 se med sabo statistično značilno razlikujejo

Legenda: x: aritmetična sredina, s: standardni odklon, CV: koeficient variacije, n: število vzorcev

Barvo smo merili po sistemu CIE in ovrednotili parametre L^*, a^* in b^*. Najnižje vrednosti parametra L^*, ki predstavlja svetlost, smo zasledili pri hojevem medu (povprečno 41,89), kjer smo našli tudi vzorec z absolutno najnižjo vrednostjo, vzorec H26 je imel vrednost tega parametra le 32,75. Najvišje vrednosti parametra L^* smo določili v akacijevem medu, povprečno kar 65,12. Tudi absolutno najvišjo vrednost smo izmerili vzorcu akacijevega medu, to je bil vzorec A39 z vrednostjo 68,49. Parameter a^* predstavlja zeleno

komponento v negativnem območju, v pozitivnem pa rdečo komponento barve medu.

Negativne povprečne vrednosti parametra a^* smo določili v akacijevem (-2,52) in v lipovem medu (-2,80). Absolutni minimum je dosegel vzorec A36 z vrednostjo -4,96.

Ostale vrste medu so v pozitivnem območju in med njimi je imel najvišjo vrednost tega parametra smrekov med (9,78). Vzorec K40 je dosegel absolutni maksimum z vrednostjo 15,62. Parameter b^* predstavlja rumeno komponento barve medu v pozitivnem območju.

Najnižjo povprečno vrednost smo določili v akacijevem medu (16,82), najvišjo povprečno vrednost pa v cvetličnem medu (42,31). Absolutno najnižjo vrednost tega parametra smo izmerili vzorcu A32 (6,20) in najvišjo vzorcu S38 (50,84).

Negativne povprečne vrednosti specifične rotacije imajo akacijev, cvetlični, kostanjev in lipov med (-21,5; -16,4; -15,4 in -10,3). Ostali medovi so glede na SR v pozitivnem območju (gozdni 9,5; smrekov 10,7 in hojev 12,8). Absolutno najnižjo vrednost SR je imel vzorec A12 (-28,9), najvišjo pa vzorec G5 (33,3).

Različni parametri so se izkazali za precej različno variabilne. Najmanj variabilen je bil parameter L^* z vrednostmi CV od 3 do 12 %. Vrednosti za ostale parametre so imele po posameznih vrstah medu precej večji razpon, njihovi koeficienti variabilnosti medu so se gibali med 19 in 450 %, kar je prikazano v preglednici 14 v vrsticah označenih s CV.

Izstopajo vrednosti CV za parameter a^* v cvetličnem medu (453 %), kar je posledica tega, da je nekaj podatkov v negativnem in nekaj v pozitivnem območju, to pa pomeni nizko povprečje in velik standardni odklon. Enak razlog je za vrednosti CV okrog 100 % pri specifični rotaciji lipovega in gozdnega medu.