AVSTRIJSKEM KOROŠKEM 3.1. Avtohtono poselitveno območje
6. PRAVNO VARSTVO SLOVENSKE MANJŠINE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
7.3. Povzetek rezultatov
Tri četrtine vprašanih ni zadovoljnih s položajem slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. S položajem manjšine je zadovoljna zgolj petina vprašanih.
Slabi dve tretjini vprašanih sta zgolj delno zadovoljni z uresničevanjem 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP). Slaba tretjina vprašanih je nezadovoljna, medtem ko je slaba desetina vprašanih z uresničevanjem 7. člena ADP zelo nezadovoljna. Polnega zadovoljstva z uresničevanjem 7. člena ADP ni izrekel nobeden od vprašanih.
Devet desetin vprašanih smatra obdobje med letoma 1955 (podpis ADP) in 1990 (osamosvojitev Slovenije) za najtežje z vidika uresničevanja pravic, zapisanih v 7. členu ADP.
Slaba desetina vprašanih kot najtežje obdobje smatra prvih deset let po osamosvojitvi Slovenije.
Devet desetin vprašanih kot s strani Republike Avstrije najbolj spoštovano pravico iz 7. člena ADP navaja pravico do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v lastnem jeziku. Sledi ji, po mnenju dveh tretjin vprašanih, pravica do osnovnega pouka v slovenskem jeziku in do možnosti ustanavljanja sorazmernega števila lastnih srednjih šol, do katerih je Republika Avstrija finančno odgovorna. Petina vprašanih smatra pravico do političnega zastopstva manjšine ter sodelovanja njenih članov pri upravljanju javnih zadev za najbolj spoštovano s strani Republike Avstrije. Pravice do rabe slovenskega jezika v upravnih in sodnih postopkih, pravice do dvojezičnih topografskih napisov v okrajih z mešanim prebivalstvom ter pravice do prepovedi delovanja organizacij, ki bi manjšinskemu prebivalstvu na avstrijskem
Koroškem želele odvzeti značaj in manjšinske pravice, vprašani smatrajo za najmanj spoštovane s strani Republike Avstrije.
Tri četrtine vprašanih smatra kompromis o 17,5% deležu slovenskega prebivalstva za postavitev dvojezičnih topografskih napisov za nesprejemljiv. S kompromisom se strinja slaba petina vprašanih, medtem ko desetina vprašanih glede dvojezičnih topografskih napisov ni imela mnenja oziroma na vprašanje ni želela odgovoriti.
Dobra tretjina vprašanih smatra odnos Republike Slovenije do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem kot zadovoljiv. Za dobro četrtino vprašanih je odnos dober, za četrtino vprašanih pa nezadovoljiv. Kot zelo dobrega ga vidi manj kot desetina vprašanih.
Štiri petine vprašanih navaja kulturno sodelovanje kot najuspešnejše področje sodelovanja Republike Slovenije s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Slaba polovica vprašanih vidi največji uspeh v gospodarskem in regionalnem sodelovanju. Dobra tretjina vprašanih navaja finančno podporo Republike Slovenije kot najuspešnejše področje sodelovanja, medtem ko petina vprašanih navaja področje športa. Slaba petina navaja ohranjanje slovenskega jezika ter znanost in visoko šolstvo, dobra desetina pa medijsko sodelovanje. Zunanjo politiko kot področje uspešnega sodelovanja med manjšino in Republiko Slovenijo navaja zgolj en odstotek vprašanih.
Tri četrtine vprašanih smatra da Republika Slovenija v preteklosti ni dovolj odločno reagirala na nespoštovanje pravic iz 7. člena ADP. Petina glede tega ni imela mnenja oziroma na vprašanje ni želela odgovoriti. Slaba desetina vprašanih je odločnost Republike Slovenije ocenila kot zadostno.
Dvema tretjinama vprašanih sta Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Komisija Državnega zbora RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, kot poglavitna nosilca sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Slovenci v zamejstvu in po svetu, organizacijsko poznana. Slaba tretjina vprašanih z delovanjem teh dveh teles ni seznanjena.
Dobra polovica vprašanih je zgolj delno zadovoljna z delom Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Komisije Državnega zbora RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Slaba petina vprašanih je z delom teh dveh teles zadovoljna, slaba desetina pa nezadovoljna.
Dobra desetina vprašanih glede tega ni imela mnenja oziroma na vprašanje ni želela odgovoriti.
7.4. Sklep
Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem s svojim položajem še ni dodobra zadovoljna in aktivno opozarja na bistvene možnosti za izboljšanje le-tega v prihodnosti.
Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem smatra politični razvoj problematike izvajanja 7. člena ADP po osamosvojitvi Republike Slovenije za pozitiven v primerjavi z omejenimi napori Socialistične Federativne Republike Jugoslavije pred tem.
Uresničevanje določb 7. člena ADP bi lahko bilo bistveno boljše. Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem pri izvajanju določb 7. člena s strani Republike Avstrije vidi velik potencial navzgor. Republika Avstrija mora dosledneje upoštevati določbe 7. člena ADP ter najti politično voljo za popolno uresničitev le-teh.
Kompromis o 17,5% deležu slovenskega prebivalstva za postavitev dvojezičnih topografskih napisov ostaja za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem povečini nesprejemljiv.
Kompromisa manjšina ne smatra kot rešitev na dolgi rok.
Odnos Republike Slovenije do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem se smatra kot zadovoljiv. Dobrodošlo bi bilo izboljšanje sodelovanja na zapostavljenih področjih ter odločnejše reagiranje Republike Slovenije na nespoštovanje določb 7. člena ADP.
Obe državni telesi Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (Urad RS ter Komisija DZ RS) morata povečati napore pri delovanju v korist slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Prepoznavnost teh dveh teles kot nosilcev sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Slovenci v zamejstvu in po svetu je premajhna, učinkovitost pa vsekakor prenizka.
8. ZAKLJUČEK
Če za začetek problematike slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem štejemo konec prve svetovne vojne oziroma pariško mirovno konferenco, potem danes mineva že prvo stoletje nerešenih, nedorečenih in neuresničenih zagotovil, določil in obljub za boljše življenje narodne manjšine. Dobrim odnosom med državama navkljub ta tema ostaja odprta, nenazadnje tudi zaradi zgodovinsko globoko zasidranih germansko-slovanskih razlik, ki jih bo le stežka in preko dolgega časovnega obdobja možno povsem odpraviti.
Republiki Sloveniji do danes žal ni uspelo prepričati Avstrije o dejstvu, da je Slovenija polnopravna naslednica Jugoslavije kot podpisnice Avstrijske državne pogodbe in zaradi tega tudi ne more nastopati v odnosu do Avstrije kot legitimna zaščitnica pravic slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem.
Preko izvedene ankete smo pridobili neposreden vpogled v mišljenje manjšine same, ki se, seveda povsem upravičeno, bistveno močneje zaveda težave kot pa matična država Slovenija, ki je v odnosu z Republiko Avstrijo pod močnim vplivom zunanje in ekonomske politike.
Ne glede na to, pa danes prav aktualne politične povezave, ki predstavljajo in omogočajo trajnejšo politično prihodnost, kot pa je je bila Evropa navajena iz preteklosti – v prvi vrsti je to Evropska Unija, ponujajo plodovita tla za napreden politični konsenz, preko katerega bi ta in podobne problematike lahko bile rešene že v bližnji prihodnosti.
Slovenska narodna manjšina je skozi to svoje razgibano prvo stoletje definitivno postala prekaljena politična sila, s katero mora Avstrija, hočeš nočeš, računati na vseh področjih javnega življenja. Njeno preživetje je posledica dobre razvitosti večine elementov, ki so potrebni za ohranitev etnične identitete. Ta sam po sebi izjemen uspeh, kljub nedorečenemu pravnemu položaju, neuresničevanju mednarodnopravno obvezujočih določil ter nenazadnje ločenosti od matičnega narodnega telesa, naj bo manjšini v ponos in v oporo v prihajajočih dneh neutrudnega boja za svoje pravice.
9. LITERATURA
· Austrian Centre for Ethnic Groups. 1996. Ethnic Group Report. Vetrinj: Mohorjeva.
· Baselli, Giovanni, ur. 1999.Veliki atlas svetovne zgodovine. Ljubljana: DZS.
· Belšak, Katja. 2007.Jezikovne pravice slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.
Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
· Bohte, Borut in Škrk, Mirjam. 1997.Pomen ADP za Slovenijo in mednarodnopravni vidiki njenega nasledstva. Pravnik 52 (11-12): 601-625.
· Borak, Neven et al. 2005.Slovenska novejša zgodovina 1848-1992.Druga knjiga.
Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino.
· Čepič, Zdenko et al. 1979.Zgodovina Slovencev. Ljubljana: Cankarjeva založba.
· Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije. Dostopno preko:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DEKL37# (20. oktober 2018).
· Delo. 2017.Na avstrijskem Koroškem dosegli dogovor o besedilu nove deželne ustave.
Dostopno prek: https://old.delo.si/svet/sosescina/na-avstrijskem-koroskem-dosegli-dogovor-o-besedilu-nove-dezelne-ustave.html (24. marec 2021).
· Državna pogodba z dne 15. maja 1955 o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije (Avstrijska državna pogodba) – Staatsvertrag vom 15. Mai 1955 betreffend die
Wiederherstellung eines unabhängigen und demokratischen Österreich. BGBl. 152/1955.
Dostopno prek:
http://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/BgblPdf/1955_152_0/1955_152_0.pdf (15.
december 2019).
· Enotna lista – Einheitsliste. Dostopno prek: http://www.elnet.at (24. februar 2017).
· Ferenc, Mitja in Repe, Božo. 2004. Jugoslavija/Slovenija in Avstrija med vzhodom in zahodom 1955-1991.Slovensko-avstrijski odnosi v 20. stoletju, 481-488. Ljubljana:
Oddelek za zgodovino FF.
· Ferenc, Mitja in Repe, Božo. 2004. Slovensko-avstrijski odnosi po mednarodnem priznanju. Slovensko-avstrijski odnosi v 20. stoletju, 611-653. Ljubljana: Oddelek za zgodovino FF.
· Haderlap, Nežka. 2016.Pravna ureditev pravic slovenske narodne manjšine v Avstriji.
Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za upravo.
· Jesih, Boris. 2004. Slovenska narodna manjšina v Republiki Avstriji. Kratek prerez zgodovinskega razvoja in oznaka trenutnega položaja.Slovensko-avstrijski odnosi v 20.
stoletju, 269-298. Ljubljana: Oddelek za zgodovino FF.
· Kern, Damjana.Slovenski jezik v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v manjšinskem prostoru. Dostopno prek: http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp28/Kern.pdf (11. januar 2018).
· Kert, Adrian. 2019.Razmišljanje o položaju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem – pogovor. (9. maj 2019).
· Klemenčič, Matjaž in Klemenčič, Vladimir. 2006/2007.Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni.Celovec – Ljubljana – Dunaj: Mohorjeva.
· Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve. 2016.Poročilo k obravnavi zaključkov posveta »Notifikacija nasledstva Avstrijske državne pogodbe«.
Dostopno prek:
http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/10._tocka_porocilo_kmoez_k_zakljuckom_posveta_not ifikacija_nasledstva_adp.pdf (24. marec 2021).
· Koroški Slovenci.Dostopno prek: http://www.sl.wikipedia.org/wiki/koroski_Slovenci (10. januar 2021).
· Košenjak, Jože. 2011. Velikovška bomba trese Slovenijo.Dostopno prek:
http://www.arhiv.gorenjskiglas.si/article/201102211c/302219993/velikovska-bomba-trese-slovenijo (17. junij 2021).
· Kustec, Vesna. 2009.Varstvo slovenske manjšine v Avstriji. Analiza uresničevanja določb 7. člena Avstrijske državne pogodbe.Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
· Levica. 2017. Osnutek nove koroške ustave krši pravice slovenske manjšine! Dostopno prek: http://www.levica.si/osnutek-nove-koroske-ustave-krsi-pravice-slovenske-manjsine/ (24. marec 2021).
· MMC. 2015. 800-stransko poročilo o delovanju Udbe na avstrijskem Koroškem.
Dostopno prek: http://www.rtvslo.si/svet/800-stransko-porocilo-o-delovanjju-udbe-na-avstrijskem-koroskem/363044 (16. julij 2021).
· MMC. 2017. Koroški Slovenci bi popravili 5. člen koroške deželne ustave. Dostopno prek: https://www.rtvslo.si/slovenija/koroski-slovenci-bi-popravili-5-clen-koroske-dezelne-ustave/420332 (24. marec 2021).
· MMC. 2017. Državna sramota, da ni notifikacije. Dostopno prek:
https://www.rtvslo.si/svsd/avstrija/drzavna-sramota-da-ni-notifikacije/413978 (24. marec 2021).
· Narodni svet koroških Slovencev. Dostopno prek: http://www.nsks.at (24. januar 2019).
· Nećak, Dušan in Repe, Božo. 2003.Oris sodobne obče in slovenske zgodovine.Učbenik za študente 4. letnika. Ljubljana: Oddelek za zgodovino FF.
· Nećak, Dušan. 1976. Manjšinsko varstvo v Avstriji po točki 3 člena 7 avstrijske državne pogodbe. Razprave in gradivo (7-8): 135-146.
· Nećak, Dušan in Zorn, Tone. 1982. Koroški Slovenci v drugi avstrijski republiki (1945-1976).Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XXII, 251-269. Ljubljana:
Partizanska knjiga.
· Novice Svet24. 2017.Deželna ustava Koroške ukinja pravice Slovencev. Dostopno prek:
https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/58ad845b6ad93/dezelna-ustava-koroske-ukinja-pravice-slovencev (24. 3. 2021).
· NSi. 2017.Ljudmila Novak: Avstrijska Koroška deželna vlada se očitno vrača v
Haiderjeve čase. Dostopno prek: https://nsi-si/novica/ljudmila-novak-avstrijska-koroska-dezelna-vlada-se-ocitno-vraca-v-haiderjeve-case/ (24. marec 2021)
· Odlok o organizaciji in delovnem področju Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.Dostopno prek:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE6466 (20. oktober 2018).
· Omerza, Igor. 2016.Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo. Celovec:
Mohorjeva.
· ORF. 2017.Argumenti za notifikacijo ADP. Dostopno prek:
https://volksguppen.orf.at/v2/slovenci/stories/2811098/ (24. marec 2021).
· Registerzählungsgesetz. BGBl. I. št. 33/2006. Dostopno prek:
http://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/I/2006/33 (10. avgust 2018).
· Resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem
povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 35-2280/1996 (20. oktober 2018).
· Saintgermainska državna pogodba – Staatsvertrag von Saint-Germain-en-Laye.StGBl.
303/1920. Dostopno prek: http://www.versailler-vertrag.de/svsg/svsg-i.htm (15.
December 2019).
· SDS. 2017.V SDS upamo, da bo slovenski jezik vendarle umeščen v deželno ustavo avstrijske Koroške. Dostopno prek: https://www.sds.si/novica/v-sds
-upamo-da-bo-slovenski-jezik-vendarle-umescen-v-dezelno-ustavo-avstrijske-koroske-13392 (24. marec 2021).
· SKS – Skupnost Koroških Slovencev in Slovenk. Dostopno prek: http://www.skupnost.at (24. januar 2019).
· STA. 2017.Avstrijska Koroška poslej z novo deželno ustavo. Dostopno prek:
https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/197518 (24. marec 2021).
· STA. 2017.Na DZ naslovljen nov poziv za notifikacijo ADP. Dostopno prek:
https://www.sta.si/2813803/na-dz-naslovljen-nov-poziv-za-notifikacijo-adp (24. marec 2021).
· Statistični urad Republike Avstrije – STATISTIK AUSTRIA Bundesanstalt Statistik Österreich. Dostopno prek: https://www.statistik.at (15. november 2019).
· Strategija odnosov Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja.Dostopno prek:
http://www.skgz.org/sl/strategija-odnosov-republike-slovenije-s-slovenci-zunaj-njenih-meja (20. oktober 2018).
· Suppan, Arnold. 2006. Borba za izpolnitev določil o zaščiti manjšine na Koroškem.
Kärntner Dokumentation. Der Staatsvertrag von Wien 1955-2005. Die Kärntner Perspektiven, 156-175. Celovec: Amt der Kärtntner Landesregierung.
· Šehić, Denis in Šehić, Demir, ur. 2006. Atlas svetovne zgodovine – XX. in XXI. stoletje.
Ljubljana: Dnevnik.
· Veleposlaništvo RS na Dunaju. Dostopno prek: http://www.dunaj.veleposlanistvo.si (24.
februar 2017).
· Vrečar, Teja. 2007.Vpliv manjšinskih medijev na slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem.Diplomsko delo. Ljubljana: Oddelek za geografijo FF.
· Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Uradni list RS, št.
43/2006 (20. oktober 2018).
· Zupančič, Jernej. 1997. Koliko je Slovencev v Avstriji?Razprave in gradivo(32) 167-174.
· Zupančič, Jernej. 1997. Slovenci v Avstriji – število, način poselitve, struktura, identiteta.
Geografski vestnik (69) 115-138.
· Zupančič, Jernej. 2002. Številčni razvoj koroških Slovencev v luči rezultatov ljudskega štetja 2001.Razprave in gradivo (40) 72-105.
PRILOGA 1
ANKETA – POLOŽAJ SLOVENSKE MANJŠINE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
Q1 - Ali ste zadovoljni s položajem slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem?
Sind Sie zufrieden mit der Lage der slowenischen Minderheit in Kärnten?
Da /Ja Ne /Nein
Ne vem, ne želim odgovoriti /Ich weiß nicht, ich will nicht antworten
Q2 - Koliko ste zadovoljni z uresničevanjem 7. člena Avstrijske državne pogodbe (v nadaljevanju ADP)?
In wie fern sind Sie mit der Umsetzung des Artikel 7 des Österreichischen Staatsvertrages (in Folgendem Staatsvertrag) zufrieden?
Ne vem, ne želim odgovoriti /Ich weiß nicht, ich will nicht antworten
Q3 - Katero obdobje je bilo za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem z vidika pravic, zapisanih v ADP, po vašem mnenju najtežje?
Welche Zeitperiode war, Ihrer Meinung nach, die schwerste für die slowenische Minderheit in Kärnten, in Bezug auf die im Staatsvertrag definierten Rechte?
1955-1990 1991-2000 2001-2011
Q4 - Katere pravice iz 7. člena ADP so s strani Republike Avstrije najbolj spoštovane?
Welche Rechte aus dem Artikel 7 des Staatsvertrages werden seitens Republik Österreich am meisten respektiert?
Možnih je več odgovorov /Mehrere Antworten sind möglich
Pravica do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v lastnem jeziku /Das Recht eigene Organisationen, Versammlungen und die Presse in eigener Sprache haben zu dürfen,
Pravica do osnovnega pouka v slovenskem jeziku in do možnosti ustanavljanja sorazmernega števila lastnih srednjih šol, do katerih je Republika Avstrija finančno
odgovorna / Das Recht zum Grundschulunterricht in slowenischer Sprache un das Recht zur
Gründung eigener mittleren Schulen, die in der finanziellen Verantvortung von Republik Österreich liegen,
Pravica do rabe slovenskega jezika v upravnih in sodnih postopkih /Das Recht zur Abhaltung von Verwaltungs- und Gerichtsverfahren in slowenischer Sprache,
Pravica do dvojezičnih topografskih napisov v okrajih z mešanim prebivalstvom /Das Recht zu zweisprachigen topografischen Aufschriften in Ortschaften mit gemischter Bevölkerung,
Pravica do političnega zastopstva manjšine ter sodelovanja njenih članov pri upravljanju javnih zadev /Das Recht zur politischen Vertretung der Minderheit und der Mitarbeit der Minderheitsangehörigen in der Verwaltung von öffentlichen Angelegenheiten,
Prepoved delovanja organizacij, ki bi manjšinskemu prebivalstvu na avstrijskem Koroškem želele odvzeti značaj in manjšinske pravice /Das Verbot von Tätigkeiten von Organisationen, deren Ziel wäre es der Minderheitsbevölkerung in Kärnten den Charakter und die Minderheitsrechte wegzunehmen,
Drugo /Anderes.
Q5 - Leta 2011 je bila sprejeta sprememba Zakona o narodnih skupnostih. Ali je kompromis o 17,5% deležu slovenskega prebivalstva za postavitev dvojezičnih topografskih napisov za vas sprejemljiv?
Im Jahre 2011 wurde die Änderung des Volksgruppengesetzes verabschiedet. Ist der Kompromiss über den 17,5% Anteil der slowenischen Bevolkerung als Grundlage für die Aufstellung von zweisprachigen topografischen Aufschriften für Sie akzeptabel?
Da /Ja Ne /Nein
Ne vem, ne želim odgovoriti /Ich weiß nicht, ich will nicht antworten
Q6 - Kako bi ocenili odnos Republike Slovenije so slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem?
Wie würden Sie die Beziehung von Republik Slowenien zu der slowenischen Minderheit in Kärnten einschätzen?
Zelo dober /Sehr gute Dober /Gute
Zadovoljiv /Befriedigende Nezadovoljiv /Unbefriedigende
Ne vem, ne želim odgovoriti /Ich weiß nicht, ich will nicht antworten
Q7 - Na katerih področjih je sodelovanje Republike Slovenije z slovensko manjšino po vašem mnenju najuspešnejše?
Auf welchem Gebiet ist, Ihrer Meinung nach, die Mitarbeit der Republik Slowenien mit der slowenischen Minderheit in Kärnten am erfolgreichsten?
Možnih je več odgovorov /Mehrere Antworten sind möglich Zunanja politika /Außenpolitik
Kultura /Kultur Mediji /Medien
Ohranjanje slovenskega jezika /Erhaltung der slowenischen Sprache Znanost in visoko šolstvo /Wissenschaft und Hochschulwesen Šport /Sport
Gospodarsko in regionalno sodelovanje /Wirtschaftliche und regionale Zusammenarbeit Finančna podpora /Finanzielle Unterstützung
Q8 - Je Republika Slovenija po vašem mnenju v preteklosti dovolj odločno reagirala na nespoštovanje pravic, zapisanih v 7. členu ADP?
Hat, Ihrer Meinung nach, Republik Slowenien in der Vergangenheit entschlossen genug auf die Nichtachtung der Rechte im Artikel 7 des Staatsvertrages reagiert?
Da /Ja Ne /Nein
Ne vem, ne želim odgovoriti /Ich weiß nicht, ich will nicht antworten
Q9 - Poglavitna nosilca sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Slovenci v zamejstvu in po svetu sta Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Komisija
Državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ste seznanjeni z njunim delovanjem?
Die Hauptträger der Zusammenarbeit zwischen der Republik Slowenien und den Slowenen im Ausland und in der Welt sind das Regierungsamt der Republik Slowenien für Slowenen im Ausland und in der Welt und die Kommision der Staatsversammlung der Republik Slowenien für die Beziehungen mit den Slowenen im Ausland und in der Welt. Ist Ihnen die Tätigkeit dieser zwei Ämter bekannt?
Da /Ja Ne /Nein
Ne vem, ne želim odgovoriti /Ich weiß nicht, ich will nicht antworten
Q10 - Koliko ste zadovoljni z delom Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in delom Komisije Državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu?
In wie fern sind Sie zufrieden mit den Leistungen des Regierungsamtes der Republik Slowenien für Slowenen im Ausland und in der Welt und der Kommision der
Staatsversammlung der Republik Slowenien für die Beziehungen mit den Slowenen im Ausland und in der Welt?
Ne vem, ne želim odgovoriti /Ich weiß nicht, ich will nicht antworten.
PRILOGA 2
Dr. France Bučar in dr. Ivan Kristan vlagava v imenu stodvaindvajsetih pobudnikov
POZIV Državnemu zboru Republike Slovenije za notifikacijo nasledstva Avstrijske državne pogodbe
Podpisani pobudniki pozivamo Državni zbor, da brez odlašanja sprejme akt o notifikaciji nasledstva Republike Slovenije po Jugoslaviji glede Avstrijske državne pogodbe (ADP).
Podpisani pobudniki pozivamo Državni zbor, da brez odlašanja sprejme akt o notifikaciji nasledstva Republike Slovenije po Jugoslaviji glede Avstrijske državne pogodbe (ADP).