Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem je dobro organizirana. Čeprav številčno ni velika, ji je uspelo doseči dokaj visoko stopnjo institucionalne razvitosti, na kar pomembno vplivata zgoščenost naselitve in bližina matične države. Čeprav število pripadnikov slovenske manjšine upada, je skupnost Slovencev na avstrijskem Koroškem zelo dejavna, dobro organizirano šolstvo in veliko število manjšinskih društev pa predstavljata pomemben steber ohranjanja slovenstva in slovenske narodne zavesti.
2.6.1. Organiziranost manjšine
»Slovenske manjšinske organizacije so hierarhično organizirane – lokalne organizacije različnih usmeritev so praviloma vključene v ustrezne krovne organizacije. Po drugi svetovni vojni se je med organizacijami koroških Slovencev pojavila izrazita bipolarnost, ki je kljub poskusom premostitve prisotna še danes« (Vrečar, 2007, 28).
Politični predstavniki manjšine na Koroškem so razdeljeni v dve krovni organizaciji, in sicer v Narodni svet koroških Slovencev in Zvezo slovenskih organizacij, ki se jima v zadnjem času pridružuje še tretja – Skupnost koroških Slovencev in Slovenk.
Narodni svet koroških Slovencev (v nadaljevanju NSKS) je bil ustanovljen 28. junija 1949 na osnovi krščanskih in demokratičnih načel. Prvi predsednik NSKS je postal ustanovni član dr.
Joško Tischler. NSKS danes zastopa »zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice ter interese koroških Slovencev na osnovi ustavnih in drugih pravnih norm za zaščito narodnih skupnosti. Je politično interesno zastopstvo, ki se zavzema za pravice narodne skupnosti na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic, še zlasti pa na osnovi Avstrijske državne pogodbe z dne 15. maja 1955.
Narodni svet se zavzema za pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov« (www.nsks.at, 24. 1.
2017). Predsednik organizacije je dr. Valentin Inzko.
Zveza slovenskih organizacij (v nadaljevanju ZSO) je bila ustanovljena leta 1955 kot naslednica Demokratične fronte delovnega ljudstva. Je zbirna in nadstrankarska narodnopolitična organizacija koroških Slovencev z liberalno usmeritvijo. Organizacija zagovarja vključitev v stranke večine, zavzema se za sodelovanje med narodi in multikulturnost. Predsednik ZSO je Marjan Sturm.
Leta 2003 je bila ustanovljena sredinska Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (v nadaljevanju SKS) s predsednikom Bernardom Sadovnikom. »Je nadstrankarska zastopniška organizacija, ki zastopa interese in pravice koroških Slovencev in Slovenk. Poleg Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in Zveze slovenskih organizacij (ZSO) je ena od treh zastopniških organizacij slovenske manjšine na Koroškem, pri čemer SKS zajema bistveni spekter mnenj, političnih in svetovnih nazorov, ki se temeljito razlikuje od usmerjenosti drugih zastopniških organizacij. SKS izvaja in podpira projekte, ki služijo ohranjanju jezika, izobraževanju, krepitvi gospodarskih odnosov in socialne odgovornosti ter strpnosti v družbi«
(www.skupnost.at, 24. 1. 2017). Delovanje SKS torej ne temelji na ideološki usmeritvi, temveč SKS zastopa in krepi politične, gospodarske in kulturne pravice in interese slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Svoj delež prispeva tudi k utrjevanju medkulturnega dialoga na Koroškem in podpira krepitev bilateralnih odnosov med Avstrijo in Slovenijo. Kot nadstrankarska organizacija vodi dialog z vsemi predstavniki vlad Republike Avstrije in Republike Slovenije in tudi s koroško deželno vlado v prepričanju, da se s pogovori in vztrajnostjo lahko reši vsa odprta vprašanja.
Kljub temu da imajo manjšinske organizacije različne poglede na določena vprašanja, pa le-te delujejo kot vezivo za kulturne, prosvetne in druge organizacije ter zagovarjajo izhodišča, ki so bila leta 1955 s strani Narodne skupnosti koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij zapisana v Spomenici koroških Slovencev.
Vse pomembne cilje strategije in odločitve se usklajujejo v Koordinacijskem odboru koroških Slovencev, ki je bil ustanovljen leta 1999. Posvetovalno telo vseh političnih organizacij na avstrijskem Koroškem je Sosvet slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja.
Biro za narodnostno skupnost pri uradu Koroške deželne vlade skrbi za povezovanje med manjšino in večinskimi vladnimi službami ter za odnose z večinsko družbo. Ustanovljen je bil leta 1990, financira ga dežela Koroška, svojim strankam nudi pravno in strokovno pomoč.
Osrednji manjšinski kulturni organizaciji sta Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza. Vključujeta več kot 80 lokalnih društev in skupin.
Pomembna društva in organizacije za slovensko narodno manjšino na avstrijskem Koroškem so še: Slovenski znanstveni inštitut, Narodopisni inštitut Urban Jarnik, Slovensko šolsko društvo, Zveza slovenskih žena, Zveza slovenskih izseljencev, Slovensko planinsko društvo, Pedagoško strokovno združenje, Slovenska planinska zveza, Slovenska glasbena šola.
Slovenska skupnost na avstrijskem Koroškem obvladuje tudi tri založbe (Mohorjeva, Drava, Wieser) ter dve knjigarni (Mohorjeva, Haček). V Celovcu deluje Slovenska študijska knjižnica.
Pomembnejše organizacije na gospodarskem področju so Slovenska gospodarska zveza, Zveza bank in Mohorjeva družba.
Manjšina je dobro organizirana tudi na cerkvenem področju. Najpomembnejši organizaciji sta Dušnopastirski urad v Celovcu in Slovenski pastoralni odbor. Predsednik le-tega zastopa slovenske vernike pri Uradu zveznega kanclerja.
Koroški Slovenci politično delujejo v Narodnem svetu koroških Slovencev, Zvezi slovenskih organizacij in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Od leta 2010 je edina politična stranka koroških Slovencev, ki je odprta tudi za pripadnike večinskega naroda, ki podpirajo njen vsebinski program, Enotna lista s predsednikom Gabrielom Hribarjem. Začetki Enotne liste segajo v leto 1973, ko so se posamezne frakcije združile v Klub slovenskih občinskih odbornikov, ki se je leta 1991 združil s tedanjo Koroško enotno listo v nadregionalno današnjo Enotno listo, s čimer naj bi preprečili dvotirnost in okrepili politično gibanje koroških Slovencev (www.elnet.at, 24. 2. 2018). Težišče delovanja Enotne liste je v 70. in deloma tudi 80. letih usmerjeno predvsem v zavzemanje za enakopravnost nemščine in zastopanje slovenske narodne skupnosti. Tekom let se je lista razvijala naprej in se danes razume »kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnosti kakor tudi regionalna stranka južno koroškega prostora« (www.elnet.at, 24. 2. 2018).
Vsebinska stališča Enotne liste so:
· jezikovna politika – s ciljem, da se dvojezičnost južne Koroške vidi kot velika priložnost, hkrati se zavzema za to, da je slovenščina na vseh ravneh upoštevana kot enakopraven jezik;
· regionalna politika – s ciljem, da se dvojezična južna Koroška gospodarsko, razvojno in socialno okrepi;
· sosedska politika – s ciljem, da se odpravijo »meje v glavah« in izkoristijo vse možnosti, ki krepijo dobro sosedstvo in omogočajo neovirano in za obmejno regijo koristno čezmejno sodelovanje (www.dunaj.veleposlanistvo.si, 24. 2. 2017).
Enotna lista ima člane v več občinskih svetih in skupno 58 občinskih odbornic in odbornikov.
Še vedno pa nimajo predstavnika v koroškem deželnem in državnem zboru11. 2.6.2. Šolstvo
Za ohranjanje slovenske kulture zamejcev ima ob zmanjšanem pomenu cerkve vedno večjo vlogo šolstvo. Učenje slovenščine ima na avstrijskem Koroškem precej pomembno institucionalno mesto, saj šolski sistem omogoča učenje slovenščine v različnih oblikah na vseh šolskih stopnjah.
Predšolska vzgoja v Avstriji je ločena od šolske vzgoje, zato dvojezični vrtci nimajo enakih pravic kot šole. Zakon o predšolskih varstvenih in vzgojnih ustanovah niti pri zadostnem številu prijav ne predvideva obveznega ustanavljanja dvojezičnih vrtcev oz. skupin, možno pa je, da le-te prostovoljno ustanovijo zasebni investitorji oz. drug javnopravni subjekti. Tudi tako ustanovljene vrtce bi naj dežela Koroška finančno podpirala, če le izpolnjujejo zakonsko predpisane pogoje o številu otrok (najmanj prijavljenih otrok v skupini).
V šolskem letu 2008/2009 je na južnem Koroškem možnost predšolske vzgoje v slovenščini nudilo 9 zasebnih in 8 javnih občinskih vrtcev.
Obiskovanje dvojezičnega pouka je možno v dveh ljudskih šolah v Celovcu in v glavnih šolah (od 4. razreda dalje je slovenščina zgolj učni predmet!).
Na področju srednjega izobraževanja pri slovenski narodni skupnosti delujejo na južnem Koroškem naslednje ustanove: Slovenska gimnazija v Celovcu (pouk poteka v slovenskem jeziku), Trgovska akademija v Celovcu (pouk poteka v slovenskem in nemškem jeziku) in Srednja šola za gospodarske poklice v Šempetru pri Rožu.
Slovenska študijska knjižnica, Slovenski znanstveni inštitut, Narodopisni inštitutu Urban Jarnik ter Univerza v Celovcu pa so ustanove, ki omogočajo in razvijajo znanstveno delo.
V zadnjem letu se prebivalci južne Koroške bolj zanimajo za dvojezični pouk na ravni ljudskih šol, tako je bilo v šolskem letu 2003/2004 k dvojezičnemu pouku vpisanih 32 %
11 Julija 2008 je koroški deželni zbor sprejel dogovor o znižanju zadostnega števila glasov za vstop v deželni zbor v drugem krogu volitev na 5 % s prejšnjih 10 %. Predvideva se, da bo vstop v deželni zbor kljub temu težko dosegljiv, saj se zahteva 5 % volilni prag v vseh štirih koroških volilnih enotah.
učencev, v šolskem letu 2010/2011 pa je število prijav k dvojezičnemu pouku doseglo nov rekord. Prvič je se na veljavnostnem območju manjšinskega šolskega zakona obeh jezikov učilo kar 43,96 % vseh šoloobveznih otrok (www.centerslo.net, 11. 1. 2012).
3. DEMOGRAFSKI PODATKI SLOVENSKE MANJŠINE NA
AVSTRIJSKEM KOROŠKEM