PRAVILA PRI APLIKACIJI SPECIFIČNE IMUNOTERAPIJE IN NJIHOVA UPORABA V PRAKSI

Pri aplikaciji SIT moramo upoštevati pravila, ki veljajo pri dajanju zdravil.

Ameriški avtorji (Aschenbrenner et al., 2002) navajajo šest pravil pri dajanju

zdravil: pravo zdravilo, pravemu uporabniku, pravilen odmerek, na prav način, ob pravem času in pravilno evidentiranje apliciranega zdravila. Ob vsakem pravilu je predstavljeno, kako jih v praksi upoštevamo v naši ambulanti pri aplikaciji SIT.

1. Pravo zdravilo: v naši ambulanti uporabljamo alergene podjetja Allergopharma (Novo helisen depot). Pozorni moramo biti na rok uporabnosti, saj se dogaja, da dobavitelj dobavi alergene s kratkim rokom uporabnosti. Alergene je potrebno hraniti v hladilniku, ne smejo zmrzniti. Ker so vrste alergena na škatlici napisani z malimi črkami in obstaja nevarnost zamenjave, v naši ambulanti vse škatlice označimo z dogovorjeno enotno barvo, da preprečimo zamenjavo (vijolična: pršica, rumena: drevesa, zelena: trave).

2. Pravemu uporabniku: vsakega pacienta pokličemo po imenu in priimku ter preverimo knjižico. Knjižice SIT so opremljene z nalepko (ime, priimek, vrsta imunoterapije ter ustrezna barva).

3. Pravilen odmerek: pozorni moramo biti, da apliciramo ustrezno jakost (0, 1, 2 ali 3) ter dozo (ml). Strani v SIT knjižici so obarvane enako kot stekleničke alergenov, zato da zmanjšamo možnost napake. Tik pred aplikacijo (v navzočnosti pacienta) ponovimo dozo in jakost na glas, kar zagotavlja dodatno samokontrolo. Stekleničko je potrebno pred aplikacijo dobro pretresti, da dosežemo enakomerno porazdelitev vsebine. Posebno moramo biti pozorni, če apliciramo alergen namesto druge medicinske sestre (ki je na primer zaposlena z drugo stvarjo) in nas prosi, da aplicirano alergen namesto nje.

4. Na prav način: apliciramo globoko subkutano (dobro nagubamo kožo), v levo ali desno ramo (po naročilu zdravnika deljeno v obe rami). Izbrano mesto mora biti čisto in razkuženo, brez znakov vnetja in poškodb, brez izpuščajev, izogibamo se kožnim znamenjem (Ivanuša Železnik, 2002).

Pri vbrizgavanju alergena je potrebno spremljati pojav bolečine. Pacienta je potrebno vprašati o občutkih med vbrizgavanjem in prekiniti vbrizgavanje, če pacient toži o močni ali celo neznosni bolečini. Alergen je potrebno vbrizgavati z občutkom (Treadwell, 2003 cit. po Šmitek, 2005). Pomembna je tudi pravilna izbira igle (rjava igla: G 26), saj je od debeline igle odvisno vračanje alergena skozi vbodni kanal na površino kože. Čim debelejšo iglo uporabimo, tem večja je prekinitev tkiva in s tem tudi možnost iztekanja alergena iz podkožja, posebno še, če smo alergen vbrizgali hitro in pod velikim pritiskom. Zaradi nevarnosti kolabiranja (vazo – vagalne reakcije) injekcij ne smemo dajati pacientom v stoječem položaju (Šmitek, 2005). V tovarniških navodilih svetujejo, da naj pacient po aplikaciji pritiska sterilni zloženec na mesto vboda vsaj pet minut.

5. Ob pravem času: časovno ustreznost aplikacije preveri zdravnik v ambulanti pred aplikacijo, pacienta na ponovno aplikacijo naročimo na ustrezen datum, v primeru če zboli ali takrat ne more priti, nas o tem telefonsko obvesti.

6. Pravilno evidentiranje apliciranega zdravila: zabeležimo datum in uro aplikacije ter morebitno reakcijo.

Berman et al. (2008) pa poleg zgoraj omenjenih pravil navajajo še dodatna:

7. Pravilo informiranja: pacienta ustno seznanimo pred vsako aplikacijo, ustno in pisno (pisna informacija o imunoterapiji) pa pred prvo aplikacijo s strani zdravnika in medicinske sestre.

8. Pravilo pristanka: pisni in ustni pristanek pred prvo aplikacijo, kar pacient potrdi s podpisom (informirana privolitev), pred naslednjimi aplikacijami zadostuje ustna privolitev oziroma konkludentni pristanek (dejanje iz katerega je mogoče zanesljivo sklepati, da pomeni privolitev).

9. Pravilo opazovanja: pacient mora po aplikaciji počakati vsaj 30 min oziroma več po naročilu zdravnika. Kadar je pacient sam (v čakalnici ni nikogar), mora zaradi varnosti počakati v ambulanti.

10. Pravilo vrednotenja: vrednotimo najmanj 30 min po aplikaciji in opažanja zabeležimo. Prisotnost medicinske sestre in zdravnika v času opazovanja po aplikaciji je obvezna.

V času izvajanja SIT moramo zagotoviti, da v ambulanti ni prisotnih preveč ljudi, da ne zvonijo mobilni telefoni in da nimamo preglasne glasbe, saj navedeni dejavniki povzročajo dekoncentracijo in povečujejo možnost napake.

SKLEP

Kot smo že omenili, je specifična imunoterapija zahtevno opravilo, ki je lahko povezana z zapleti in stranskimi učinki, poleg tega pa (kot pri vsaki aplikaciji zdravil) obstaja možnost napake. Naše strokovno delovanje mora biti usmerjeno k temu, da tovrstne napake preprečimo, saj smo pacientu dolžni zagotoviti varno zdravstveno oskrbo brez strokovnih napak. Kot pri vsakem posegu v zdravstveni negi, je tudi pri izvajanju imunoterapije potreben občutek odgovornosti do pacienta.

Zdravstvenih napak se v praksi pogosto ne zavedamo, o njih se ne govori, zgodi se tudi, da se napake prikrijejo zaradi strahu pred obsojanjem ali kaznovanjem.

Delovno okolje mora biti vzpodbudno in prijazno do zaposlenega in pacienta, saj je cilj zdravstvene nege varno in kakovostno izveden medicinsko – tehnični poseg ter zadovoljen pacient

LITERATURA

Adamič K, Bajrović N, Zidarn M, Košnik M. Stranski učinki subkutane specifične imunoterapije. In: Kadivec S. Zdravstvena obravnava bolnika z obstruktivno boleznijo pljuč in alergijo: zbornik predavanj. Golnik: Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo; 2007.

Aschenbrenner D, Wilder Cleveland L, Venable S. Drug therapy in nursing.

Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins; 2002.

Beran A, Synder S, Kozier B, Erb G. Kozier & Erbs's fundamentals of nursing:

concepts, process, and practice. Upper Saddle River: Pearson Prentice Hall; 2008.

Larche M. Specific immunotherapy. British Medical Bulletin. 2000; 56 (4).

Dostopno na: http://bmb.oxfordjournals.org/content/56/4/1019.full.pdf (05.02.2012).

Mušič E. Specifična imunoterapije (SCIT ali SLIT) pri alergijskih boleznih dihal in kože. In: Kadivec S. Zdravstvena obravnava bolnika z obstruktivno boleznijo pljuč in alergijo: zbornik predavanj. Golnik: Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo; 2007.

Rank MA, Oslie CL, Krogman JL, Park MA, Li JT. Allergen immunotherapy safety: characterizing systemic reactions and identifying risk factors.

Allergy Astma Proc. 2008; 29 (4). Dostopno na:

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18702889 (05.02.2012).

Robida A. Kako priti do večje varnosti pacientov v zdravstvu. In: Bregar B.

Varnostni zapleti pri pacientu – priložnost za učenje: zbornik predavanj.

Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji; 2011.

Robida A. Uvajanje izboljševanja kakovosti v bolnišnice. Ljubljana:

Ministrstvo za zdravje; 2006.

Šmitek J. Paranteralno dajanje zdravil – intramuskularna injekcija. Obzor Zdr N. 2005; 39: 63 – 71.

Varnost bolnika – zagotovimo jo! Luksemburška deklaracija o varnosti bolnika. Zdrav Vestn. 2005; 74: 413-4

Železnik D, Ivanuša A. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor:

Visoka zdravstvena šola; 2002.