Ob pravilnem ukrepanju v skladu s priporočili prve pomoči lahko rešujemo življenja. Ravno zato je ta ključnega pomena pri začetni obravnavi poškodovanca, zastrupljenca oziroma
24
prizadetega, poleg tega pa lahko ob pravilnem pristopu in oskrbi pri človeku preprečimo hujšo obliko invalidnosti in težave v nadaljnjem življenju. Po navadi dotični zaradi izgube zavesti pri težjih oblikah poškodb pozabi na nesrečo oziroma dogodek, večja težava pa je živeti z vsemi posledicami. V ta namen sta vedno višja ozaveščanje in tendenca pri izobraževanju otrok, mladostnikov, odraslih oziroma kar pripadnikov vseh starostnih skupin.
V posameznih šolah v Sloveniji je izobraževanje o prvi pomoči že vključeno v učni program.
Znanje pa je mogoče pridobiti tudi preko društev ali projektov ter skupin, ki se ukvarjajo s širjenjem znanja prve pomoči. Laična prva pomoč je lahko ključnega pomena za poškodovanca in zelo pomembna tudi za zdravstvene delavce ob prihodu na nesrečo. Če si želimo, da bo kakovostno izvedena, si moramo zaposleni v zdravstvu prizadevati, da dvignemo raven znanja o prvi pomoči med laiki (Šilec, 2014).
Pomembno se je dotakniti tudi morebitne teorije in primerov pri napačnem oziroma manj pravilnem ukrepanju v skladu s prvo pomočjo. Ljudje si namreč na osnovi težjih in na neki način zanimivih primerov lažje zapomnimo, kaj je prav in kaj ne. Sicer so zastrupitve z ogljikovim monoksidom bolj omejene na letni čas, torej zimo, saj je to obdobje, v katerem posegamo po kurjavi in smo posledično bolj izpostavljeni temu stanju (Iqbal et al., 2012).
Seveda pa to ni edini način zastrupitve s tem smrtno nevarnim plinom, lahko rečemo le pogostejši. Kljub temu morajo reševalne ekipe pravilno ravnati in ukrepati ter se predvsem zavedati vseh značilnosti ogljikovega monoksida in se temu primerno zaščititi ob sumu na prisotnost tega ne glede na letni čas.
Pezić in Tomazin (2015) sta predstavila zanimiv primer pacienta v nujni obravnavi. V ambulanto NMP (nujna medicinska pomoč) je bil prejet klic z informacijami, da je oče padel in leži na tleh, omenjena je bila morebitna problematika s srcem. Gospod se ne premika, ne vedo, ali diha. Ob prihodu so ga zagledali na tleh v visoki hali, vsa vrata so bila odprta na stežaj, svojci pa so mu nudili umetno dihanje in masažo srca. Sin je pokazal jašek, kjer so na dnu našli očeta. Iz tega sta ga z enim od zaposlenih potegnila ven s pomočjo vezi in viličarja. Sin ni vedel, koliko časa je bil oče v jašku, ki sta ga kasneje zaradi varnosti kar zaprla. Reševalci so prevzeli masažo srca in oskrbeli dihalno pot z endotrahealno intubacijo, dovajali so 100 % kisik s pretokom 15 L/min. Gospod je bil v asistoliji. Takoj ob nastavitvi kanala so mu aplicirali 1 mg adrenalina, kar so med oživljanjem ponovili še štirikrat. Obraza in vrat gospoda sta bila rožnato obarvana. Vrednosti CO2 v izdihanem zraku so znašale do 29 mm Hg, najvišji izmerjeni SpO2 je bil 95 %, na monitorju pa je vztrajala asistolija. Po
25
približno 20 minutah oživljanja so prispeli gasilci, ki so ugotovili, da je v prostoru, kjer je potekalo oživljanje, kljub prepihu, saj so bila vsa vrata odprta na stežaj, še vedno visoko presežena koncentracija CO. V jašku pa je izmerjena vrednost več kot 100-krat presegala najvišjo dovoljeno raven. Takoj je bila odrejena evakuacija iz prostora. Ker je po 25 minutah oživljanja še vedno vztrajala asistolija, so z oživljanjem prekinili in zapustili prostor.
Obdukcija je pokazala, da je raven karboksihemoglobina pri pokojniku znašala kar 75 %.
Ob zapustitvi prostora je celotna reševalna ekipa občutila slabost in omotico. Odpravili so se na naslednjo intervencijo, kjer so v stavbi po stopnicah zelo hitro občutili utrujenost. Ob prihodu v zdravstveni dom so si zaradi še vedno trajajočega slabega počutja izmerili koncentracijo SpCO s pulznim karboksimetrom. Vrednosti CO so bile blago presežene tako pri reševalni ekipi kot tudi pri dveh osebah, ki sta pokojnika izvlekli iz jaška. Najvišja vrednost je dosegala 6 %.
Ob analiziranju zgoraj omenjenega primera lahko razberemo pozitivno in negativno prakso in na osnovi te poskrbimo za izvedbo izboljšav, ki bi lahko pripomogle k varnosti reševalcev, ki je ključnega pomena za nadaljnje varno izvajanje intervencij. Reševalna ekipa bi bila lahko bolj pozorna na znak, ki je nakazoval rožnato obarvan obraz in vrat, saj je to eden ključnih in zanesljivejših pokazateljev zastrupitve s CO. V razmislek, mogoče bi lahko počasi začeli delovati v tej smeri, da bi imeli tudi reševalci pri sebi merilce CO, saj bi se s tem izognili zastrupitvam zaposlenih in na ta način povečali varnost zaposlenih pri opravljanju dela.
26
6 ZAKLJUČEK
Ogljikov monoksid je strupen plin, ki mu pravimo tihi ubijalec. Ne glede na to, da je ob začetku leta 2017 začel veljati zakon o obvezni uporabi CO senzorjev v prostorih s kurilnimi napravami, ki so odvisne od zraka v prostoru, so zastrupitve s tem plinom terjale veliko življenj. Ker menimo, da je treba nameniti več časa izobraževanju o značilnostih CO, znakih zastrupitve ter prvi pomoči, preventivi in ozaveščanju, smo se lotili te teme. Več pozornosti kot posvečamo zastrupitvam s CO v smislu kakršnega koli raziskovanja, več informacij doseže splošno populacijo.
Zadani cilji raziskave so bili odgovoriti na vprašanji o opozorilnih znakih in simptomih ter pravilnih ukrepih prve pomoči pri zastrupitvi s CO, za katere menimo, da so bili doseženi.
Znaki in simptomi so odvisni od koncentracije in časa izpostavljenosti CO ter si od blagih, kot so glavobol, slabost, omotičnost, sledijo k bolj specifičnim in hudim, ki se kažejo kot nezavest, rožnata obarvanost kože in sluznic ter navsezadnje odpoved srca in smrt. V sklopu prve pomoči pa je najpomembnejše, da vedno najprej poskrbimo za svojo varnost. Ker je čas izpostavljenosti plinu eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na stopnjo zastrupitve, je pomembno, da zastrupljenec čim prej pride do svežega zraka, nato pa mu nudimo nujne ukrepe za ohranjanje življenja, če jih potrebuje, in priskrbimo strokovno pomoč.
Zanimivo in zelo koristno bi bilo v sklopu diplomskega dela izvesti raziskavo s pomočjo ankete, kjer bi preverjali in ocenjevali obstoječe znanje anketirancev in se s pomočjo rezultatov lažje orientirali ter natančneje ocenili potrebe po ozaveščanju. Kar se tiče strokovnega osebja, pa bi se lahko med reševalci izvedla raziskava o tem, koliko poznajo nevarnosti zastrupitev in kako se obvarovati, da do njih ne pride.
27
7 LITERATURA IN VIRI
Adach, W., Mateusz, B., & Olas, B. (2020). Chemico-biological interactions carbon monoxide and its donors - chemical and biological properties. Chemico-Biological Interactions, 141(143), 90–236.
https://doi.org/10.1016/j.cbi.2020.108973
Ahčan, U. (Ed.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri. Rdeči križ Slovenije.
Ahčan, U., Al Mawed, S., Avbelj, M., Battelino, S., Bauer, M., Bošnjak, R., Brvar, M., Cvenkel, B., Danieli, A., Eržen, J., Gorjanc, J., Gorjanc, M., Gošnak Dahmane, R., Gradišek, P., Grošelj, B., Grošelj, U., Herman, S., Jevšnik, M., Kolar, M., ...
Zorman, P. (2008). Prva pomoč: priročnik za bolničarje. Rdeči križ Slovenije.
Brvar, M. (2021). Akutne in kronične posledice vdihavanja dima. In R. Vajd & M. Gričar (Eds.), Urgentna medicina – izbrana poglavja 2021: 27. mednarodni simpozij o urgentni medicini (pp. 201-205). Slovensko združenje za urgentno medicino.
Brvar, M., Šarc, L., Jamšek, M., Grenc, D., & Finderle, Ž. (2014). Smernice zdravljenja zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Zdravniški vestnik, 83, 7–17.
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDVMNTFZ?ty=2014
Centers for disease control and prevention. (2011). West Nile virus disease and other arboviral diseases — United States, 2010. Morbidity and Mortality Weekly Report, 60(30), 1014–1017.
https://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm6030a2.htm
Clardy, P. F., Manaker, S., & Perry, H. (2021). Carbon monoxide poisoning. UpToDate.
https://www.uptodate.com/contents/carbon-monoxide-poisoning
Clower, J. H., Hampson, N. B., Iqbal, S., & Yip, F. Y. (2012). Recipients of hyperbaric oxygen treatment for carbon monoxide poisoning and exposure circumstances.
American Journal of Emergency Medicine, 30(6), 846–851.
https://doi.org/10.1016/j.ajem.2011.05.028
Cooksey, C. (2012). Health concerns of heavy metals and metalloids. Science Progress, 95(1), 73–88.
https://doi.org/10.3184/003685012X13286247093244
Černe, K., Ferjan, I., Kržan, M., Lipnik - Štangelj, M., Stanovnik, L., & Žiberna, L. (2015).
Osnove splošne farmakologije in toksikologije (1st ed.). Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo.
https://www.mf.uni-lj.si/application/files/4815/4945/4157/Osnove_splosne_
farmakologije_in_toksikologije.pdf
Deniz, T., Kandis, H., Eroglu, O., Gunes, H., Saygun, M., & Kara, I. H. (2017). Carbon monoxide poisoning cases presenting with non-specific symptoms. Toxicology and
28 Industrial Health, 33(1), 53–60.
https://doi.org/10.1177/0748233716660641
Doğruyol, S., Akbaş, I., Tekin, E., & Doğruyol, M. T. (2020). Carbon monoxide
intoxication in geriatric patients: how important are lactate values at admission?
Human and Experimental Toxicology, 39(6), 848–854.
https://doi.org/10.1177/0960327120903484
Dolinar, M., Šmit-Tarman, I., & Cunk Manić, V. (2021). Anatomija in fiziologija človeka:
učbenik za programe zdravstvena nega, farmacevtski tehnik, kozmetični tehnik in tehnik laboratorijske medicine. Pipinova knjiga.
Donahue, A., Lane, K., & Matte, T. (2019). Death from unintentional non fire-related carbon monoxide poisoning in New York city during the cold season, 2005-2013.
Journal of Environmental Health, 81(9), 16–22.
https://neha.org/sites/default/files/publications/jeh/JEH5.19-Feature-Death-From-Unintentional-Nonfire-Related-Carbon-Monoxide.pdf
Fazlzadeh, M., Rostami, R., Hazrati, S., & Rastgu, A. (2015). Concentrations of carbon monoxide in indoor and outdoor air of Ghaylun cafes. Atmospheric Pollution Research, 6(4), 550–555.
https://doi.org/10.5094/APR.2015.061
Haines, D. (2016). Carbon monoxide poisoning. The Medico-Legal Journal, 84(2), 59.
https://doi.org/10.1177/0025817216640677
Hammond, S., & Phillips, J. A. (2019). Carbon monoxide poisoning. Workplace Health and Safety, 67(1), 47–48.
https://doi.org/10.1177/2165079918810672
Hayes, A. W., & Dixon, D. (2017). Cornerstones of toxicology. Toxicologic Pathology, 45(1), 57–63.
https://doi.org/10.1177/0192623316675768
Iqbal, S., Clower, J. H., King, M., Bell, J., & Yip, F. Y. (2012). National carbon monoxide poisoning surveillance framework and recent estimates. Public Health Reports, 127(5), 486–496.
https://doi.org/10.1177/003335491212700504
Jamšek, M. (2018). Zastrupitve. In M. Košnik & D. Štajer (Eds.), Interna medicina (pp.
1425-1516). Medicinska fakulteta Ljubljana, Slovensko zdravniško društvo, Knjigotrštvo Buča.
Kar-Purkayastha, I., Finlay, S., & Murray, V. (2012). Low-level exposure to carbon monoxide. British Journal of General Practice, 62(601), 404.
https://doi.org/10.3399/bjgp12X653480
29
Kavakli, H. S., Erel, O., Delice, O., Gormez, G., Isikoglu, S., & Tanriverdi, F. (2011).
Oxidative stress increases in carbon monoxide poisoning patients. Human and Experimental Toxicology, 30(2), 160–164.
https://doi.org/10.1177/0960327110388539
Kinoshita, H., Türkan, H., Vucinic, S., Naqvi, S., Bedair, R., Rezaee, R., & Tsatsakis, A.
(2020). Carbon monoxide poisoning. Toxicology Reports, 7(2020), 169–173.
https://doi.org/10.1016/j.toxrep.2020.01.005
Kobilšek, P. V. & Fink, A. (2017). Prva pomoč in nujna medicinska pomoč. Grafenauer.
Korošec Noč, Z., & Bošnjak, J. (2013). Zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Slovenska pediatrija, 20, 7–11.
http://www.slovenskapediatrija.si/pdf_datoteka?revija=14&clanek=120
Krajnc, S., Slabe, D., & Udk, M. B. (2014). Zastrupitev z ogljikovim monoksidom in prva pomoč. UJMA, 28, 185–188.
http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2014/185.pdf
Lam, S. W., Engebretsen, K. M., & Bauer, S. R. (2011). Toxicology today: what you need to know now. Journal of Pharmacy Practice, 24(2), 174–188.
https://doi.org/10.1177/0897190011400552
Lipman, M. (2017). What you can’t see may hurt you. Consumer Reports on Health, 29(12), 11.
Majstorović, A., Babić, V., & Todić, M. (2020). Carbon monoxide in the process of uncontrolled combustion - occurrence, hazards and first aid. Journal of Physics:
Conference Series, 1426(1).
https://doi.org/10.1088/1742-6596/1426/1/012008
Malić, Ž., Kramar, J., Velikonja, P., Kvržić, Z., Komočar, S., Senica Verbič, M., Pogačar, E., Zabukovšek, D., Bevk Prek, A., Remškar, D., Sotler, R., Novak, B., Đorđević, S., Čelhar, N., Herman, S., Studen Pauletič, P., Podbregar, M., & Rifel, M. (2019).
Osnove prve pomoči: priročnik za usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil. Rdeči križ Slovenije.
Mattiuzzi, C., & Lippi, G. (2020). Worldwide epidemiology of carbon monoxide poisoning. Human and Experimental Toxicology, 39(4), 387–392.
https://doi.org/10.1177/0960327119891214
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. (2007). Prva pomoč.
http://www.osha.mddsz.gov.si/prva-pomoc/index7ba3.html?sv_path=11849
30
Olasveengen, T. M., Semeraro, F., Ristagno, G., Castren, M., Handley, A., Kuzovlev, A., Monsieurs, K. G., Raffay, V., Smyth, M., Soar, J., Svavarsdottir, H., & Perkins, G.
D. (2021). European resuscitation council guidelines 2021: basic life support.
Resuscitation, 161, 98–114.
https://doi.org/10.1016/j.resuscitation.2021.02.009
Perkins, G. D., Graesner, J. T., Semeraro, F., Olasveengen, T., Soar, J., Lott, C., Van de Voorde, P., Madar, J., Zideman, D., Mentzelopoulos, S., Bossaert, L., Greif, R., Monsieurs, K., Svavarsdóttir, H., & Nolan, J. P. (2021). European resuscitation council guidelines 2021: executive summary. Resuscitation, 161, 1–60.
https://doi.org/10.1016/j.resuscitation.2021.02.003
Pezić, I. & Tomazin, I. (2015). Zastrupitev z ogljikovim monoksidom med intervencijo. In R. Vajd & M. Gričar (Eds.), Urgentna medicina – izbrana poglavja 2015: 22.
mednarodni simpozij o urgentni medicini (pp. 191-193). Slovensko združenje za urgentno medicino.
Plut, Š. (2015). Anatomija in fiziologija človeka. DZS.
Pravilnik o zahtevah za ugradnjo kurilnih naprav. (2013). Uradni list RS, št. 100/13.
Silverwood, V., & Broad, J. (2015). Poisoning and overdose. InnovAiT: Education and Inspiration for General Practice, 8(12), 725–735.
https://doi.org/10.1177/1755738015594820
Sinkovič, A. (2009). Zastrupitve s plini. Medicinski razgledi, 48(1/2), 69–76.
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OYVYN3UO/640bd126-8e6e-4f96-a4a2-5809671bd7e7/PDF
Sircar, K., Clower, J., Shin, M. K., Bailey, C., King, M., & Yip, F. (2015). Carbon monoxide poisoning deaths in the United States, 1999 to 2012. American Journal of Emergency Medicine, 33(9), 1140–1145.
https://doi.org/10.1016/j.ajem.2015.05.002
Šilec, S. (2014). Optimalna oskrba populacije v ruralnem okolju na področju NMP. In E.
Zelko (Ed.), VII. Zadravčevi dnevi, hišni obisk, urgenca in paliativna oskrba bolnika v ambulanti družinske medicine: zbornik predavanj (pp. 31-36). Zavod za združenje zdravnikov družinske medicine SZD.
Štiblar Martinčič, D., Cvetko, E., Cör, A., Marš, T., & Finderle, Ž. (2012). Anatomija, histologija in fiziologija. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Medicinska fakulteta univerze v Mariboru, Fakulteta za vede o zdravju Univerze na
Primorskem.
Tam, C. W., Bevan, R. J., Harrison, P. T. C., Youngs, L. C., & Crump, D. (2012). Public health impacts of exposure to carbon monoxide from gas appliances in UK homes-are we missing something? Indoor and Built Environment, 21(2), 229–240.
https://doi.org/10.1177/1420326X11417980
31 The American Red Cross. (n. d.). First aid.
https://www.redcross.org/take-a-class/first-aid Uprava RS za zaščito in reševanje. (n. d.). Klic v sili.
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=ks1.htm&r=1
Wang, L., Wu, Y., Yin, P., Cheng, P., Liu, Y., Schwebel, D. C., Qi, J., Ning, P., Liu, J., Cheng, X., Zhou, M., & Hu, G. (2018). Poisoning deaths in China, 2006–2016.
Bulletin of the World Health Organization, 96(5), 314–326.
https://doi.org/10.2471/BLT.17.203943
Zideman, D. A., Singletary, E. M., Borra, V., Cassan, P., Cimpoesu, C. D., De Buck, E., Djärv, T., Handley, A. J., Klaassen, B., Meyran, D., Oliver, E., & Poole, K. (2021).
European resuscitation council guidelines 2021: First aid. Resuscitation, 161, 270–
290.
https://doi.org/10.1016/j.resuscitation.2021.02.013