Preprečevanje zastrupitev s CO - Teoretična izhodišča

1.1 Teoretična izhodišča

1.1.9 Preprečevanje zastrupitev s CO

Poznavanje preventivnih ukrepov je zelo pomembno, saj lahko že s preprostimi ukrepi v veliki meri vplivamo na zmanjšanje zastrupitev in lajšanje posledic. Zastrupitve s CO lahko preprečimo s pravilno izbiro, namestitvijo, rednim servisiranjem in vzdrževanjem naprav, kot so štedilniki, peči in grelci vode ali prostora. Poskrbljeno mora biti tudi za prezračevanje in ustrezno odvajanje strupenih plinov. Pomembno je, da pred vsako kurilno sezono s pomočjo strokovnjaka očistimo in pregledamo pravilno delovanje centralnega gretja ali peči (Brvar et al., 2014). Clower in drugi (2012) navajajo, da bi z izobraževanjem o preprečevanju zastrupitev in uporabi alarmov za CO lahko v veliki meri pozitivno vplivali na zmanjševanje števila in posledic, ki jih lahko zastrupitev pusti na človeku.

Ker so na trgu tudi alarmne naprave slabše kakovosti, ki lahko nevarnost javijo prehitro ali prepozno, morajo imeti uporabljene naprave oznako evropskega standarda (EN₅₀₂₉₁), priključek za električno napeljavo in vstavljene baterije v primeru izpada elektrike ter glasen zvočni signal (Brvar et al., 2014).

V pravilniku o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (2013) je napisan tudi 11. člen, ki določa obvezno uporabo CO senzorjev in se glasi: »V prostore s kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru, je treba CO senzorje v skladu s tem pravilnikom namestiti najpozneje do 1. januarja 2017.«

2 NAMEN

Namen diplomskega dela je s pomočjo domače ter tuje literature razrešiti vprašanje prve pomoči pri zastrupitvah s plini. Cilj diplomskega dela je vzbuditi čim več zanimanja in odprtih debat, poučiti premalo poučene in doseči čim višjo stopnjo ozaveščenosti.

Cilj diplomskega dela je odgovoriti na naslednja vprašanja:

• Kakšni so opozorilni znaki pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom?

• Kateri so pravilni ukrepi prve pomoči pri zastrupljenem z ogljikovim monoksidom?

3 METODE DELA

Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ki temelji na pregledu literature. Ta je vključevala monografije ter strokovne in znanstvene članke s polnim besedilom v slovenskem in tujem jeziku. Z oddaljenim dostopom Univerze v Ljubljane smo dostopali do podatkovnih baz:

CINAHL with Full Text, MEDLINE, SAGE Journals ter spletnega brskalnika Google Scholar. Za iskanje in rezervacijo monografij smo uporabili spletno stran COBISS. Pri iskanju bodo uporabljene naslednje ključne besede in besedne zveze: zastrupitve s plini/gas poisoning, zastrupitve z ogljikovim monoksidom/carbon monoxide poisoning, toxicology.

Uporabili smo literaturo, ki ni starejša od 10 let. Iz izbire smo izključili dvojnike, literaturo starejšo od 10 let z določenimi izjemami ter članke, brez polnega dostopa do besedila.

4 REZULTATI

Rezultate, ki smo jih pridobili s pregledom literature, bomo predstavili ločeno, glede na cilje diplomskega dela.

4.1 Opozorilni znaki pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom?

Poznavanje znakov in zgodnje odkrivanje zastrupitve sta ključnega pomena. Zaradi lastnosti CO plina s čutili ne moremo zaznati, zato moramo biti pozorni na opozorilne znake. Zgodnje odkrivanje in ukrepanje lahko preprečita hujše posledice in tudi smrt.

Simptomi in znaki zastrupitve se lahko pojavijo na različnih organskih sistemih. Lahko se spreminjajo, hitro pa jih lahko zamenjamo za simptome drugih obolenj, saj so zelo nespecifični (Clardy et al., 2021). Stopnja zastrupitve je odvisna od količine izpostavljenosti CO (čas, koncentracija CO v zraku) in posledično ravni COHb v krvi. Pri nekadilcih je njegova normalna raven med 0,5 % in 1,5 % (Mattiuzzi & Lippi, 2019). Pri kadilcih pa je normalna vrednost COHb v krvi med 3 % in 10 % (Hammond & Phillips, 2019). Vrednost COHb lahko določimo s plinsko preiskavo arterijske krvi ter z lažjo in neinvazivno obliko z uporabo pulznega karboksimetra (Slika 2), ki temelji na različnih absorpcijah vidne in infrardeče svetlobe karboksihemoglobina, oksihemoglobina in deoksihemoglobina (Brvar et al., 2014). Glede na čas trajanja lahko zastrupitev delimo na akutno in kronično, po stopnji pa na blago, zmerno in hudo zastrupitev (Tam et al., 2012).

Znaki in simptomi so odvisni od ravni CO v krvi (Tabela 2) (Malić et al., 2019). Težave se začnejo kazati, ko je koncentracija CO v krvi višja od 10 %. Simptomi in znaki, ki jih opazimo pri pacientu, so zelo splošni, zato jih zlahka zamenjamo z znaki in simptomi drugih obolenj in na zastrupitev s CO niti ne pomislimo (Korošec Noč & Bošnjak, 2013). Na zastrupitev s CO najpogosteje pomislimo šele takrat, ko pride do nezavesti, saj se simptomi zastrupitev najprej začnejo kazati na možganih, šele po tem pa na srcu (Brvar et al., 2014).

Slika 2: Pulzni karboksioksimeter (Brvar et al., 2014).

Med simptome blage zastrupitve, ki se kažejo v začetni fazi, spadajo zdravstvene težave, podobne sezonskim virozam, kot so glavobol, utrujenost, slabost, oslabelost (Krajnc et al., 2014; Clardy et al., 2021). Znaki in simptomi zmerne zastrupitve so pospešen srčni utrip, zmedenost, močan glavobol, bruhanje, omotica in kratkotrajna izguba zavesti oziroma sinkopa (Kinoshita et al., 2020). Huda zastrupitev pa se kaže s hipotenzijo, aritmijami, ishemijo srca in odpovedjo dihanja, pljučnim edemom, hudo acidozo, nezavestjo in smrtjo (Hammond & Phillips, 2019; Mattiuzzi & Lippi, 2020). Poleg naštetih simptomov in znakov lahko opazimo tudi rožnato obarvano kožo in sluznico ter spremembe na mrežnici. To sta edina specifična znaka, ki se pojavita pri zelo hudi zastrupitvi (Korošec Noč & Bošnjak, 2013; Kobilšek & Fink, 2017).

Simptomi in znaki so lahko pri dojenčkih in malčkih še bolj nespecifični in prikriti.

Zastrupitev se lahko kaže tudi samo z muhavostjo in težavami pri hranjenju, prebavnimi motnjami, zaspanostjo. Razlog temu je, da dojenčki in malčki svojih občutkov še ne znajo izražati tako kot odrasli. Znaki in simptomi se začnejo kazati hitreje kot pri odraslih, okrevanje pa je hitrejše (Korošec Noč & Bošnjak, 2013; Clardy et al., 2021).

Akutna izpostavljenost višjim koncentracijam CO načeloma na pacientih ne pušča posledic.

Medtem, ko dolgotrajna izpostavljenost nižjim koncentracijam CO lahko na pacientovem zdravju pusti hude posledice. Na ta način lahko pride do dalj časa trajajoče blage zastrupitve,

ki se lahko kaže s slabšim učenjem pri otrocih, pri odraslih pa v slabši produktivnosti na delovnem mestu ali pa z različnimi duševnimi motnjami (Brvar et al., 2014).

Tabela 2: Znaki in simptomi glede na raven CO v krvi (Malić et al., 2019).

Koncentracija CO v krvi Znaki in simptomi

10–20 % Slabost in glavobol, pospešeno dihanje

20–30 % Rahla omotičnost, vrtoglavica, splošna

utrujenost, težave s koncentracijo, slabša razsodnost

30–40 % Zmedenost, bolečina v prsih, oteženo dihanje

Več kot 40 % Nezavest, krči, zadušitev, smrt

Pri odraslih se prve tedne po zastrupitvi začnejo kazati pozne nevrološke posledice pri 3–

40 % zastrupljenih (Brvar et al., 2014). Pri pediatrični populaciji pa je ta odstotek nekoliko nižji, in sicer 3–14 % (Clardy et al., 2021). Mednje spadajo osebnostne motnje, motnje v kognitivnih funkcijah, slabša sposobnost koncentracije, psihoze, pojavijo pa se lahko več dni ali tednov po zastrupitvi (Hammond & Phillips, 2019).

Tabela 3: Koncentracija CO in vpliv na človeka (Pezić & Tomazin, 2015)

Koncentracija CO Vpliv na človeka

200 ppm Po 2–3 h rahel glavobol

400 ppm Po 1–2 h močan glavobol

800 ppm 45 min vrtoglavica, slabost, v 2 h nezavest 1600 ppm 20 min glavobol, slabost, vrtoglavica povečanje

srčne frekvence, v 2 h smrt

3000 ppm 5–10 min vrtoglavica, slabost, smrt v 30 min 6400 ppm 1–2 min vrtoglavica, slabost, v 10–15 min smrt

12 800 ppm Smrt v 2–3 h

12 5000 ppm Spodnja eksplozivna meja

4.2 Pravilni ukrepi prve pomoči pri zastrupljenem z ogljikovim monoksidom

Ukrepanje pri akutni zastrupitvi s CO je enako kot pri zastrupitvah z ostalimi dušljivci.

Pomembno je, da pacienta čim prej odstranimo s kontaminiranega območja. Zastrupitev lahko povzroči dim, ki poleg CO vsebuje tudi druge dušljive pline, kot so na primer cianidi.

Do sproščanja cianidov lahko pride v primeru gorenja stanovanjskega pohištva, industrijskih požarov. Posebej pozorni moramo biti pri nosečnicah v primeru zastrupitve s CO, saj spadajo v posebno skupino. Zastrupitev s CO pri nosečnicah povzroča prekinitev nosečnosti, okvare ali smrt ploda (Kobilšek & Fink, 2017).

Ukrepi pri zastrupitvah z ogljikovim monoksidom so naslednji:

• Ob prihodu na kraj nesreče moramo vedno najprej poskrbeti za svojo varnost. Ob pristopu k poškodovancu si lahko pomagamo s kratico VODDO (Malić et al., 2019).

V kratici črka V pomeni varnost. Varnost je eden od najpomembnejših prvin, ko govorimo o reševanju. Oseba, ki rešuje poškodovanega, se mora najprej prepričati, da je varna, saj v primeru poškodbe ne bo mogla nuditi pomoči tistemu, ki jo potrebuje (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 2007). Če je v prostoru še vedno prisoten strup, moramo pred začetkom reševanja ustrezno zaščititi ali odstraniti strupeno snov. V primeru, da je strupena snov plin, najprej prezračimo prostor (Ahčan, 2007). Pred začetkom nudenja pomoči se ustavimo, pogledamo kraj nesreče in si postavimo naslednja vprašanja: Ali je mesto nesreče varno? Kaj se je zgodilo? Koliko poškodovancev vidimo? Ali je oseba na prvi pogled v neposredni smrtni nevarnosti (huda krvavitev)? Ali mi pri oskrbi lahko pomaga še kdo? (The American Red Cross, n. d.). Splošno pravilo je, da poškodovanega ne premikamo, če ni v neposredni nevarnosti, ki je ne moremo preprečiti (ogenj, strup, dim, plaz). Če pa se odločimo, da bomo osebo premaknili, moramo to storiti z veliko pazljivostjo in pri tem upoštevati možne poškodbe hrbtenice in drugih delov telesa (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 2007). Če ocenimo, da pristop k poškodovancu za nas ni varen, počakamo na prihod reševalcev (Malić et al., 2019). Črka O predstavlja odzivnost (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 2007). Pri pregledu želimo ugotoviti, ali je poškodovanec življenjsko ogrožen. Želimo ugotoviti, ali je prizadeti v zastoju srca, za katerega so značilni nezavest, zastoj dihanja in odsotnost krvnega obtoka. Ko ugotovimo odzivnost, prizadetega uvrstimo

v eno od dveh skupin. Ali je poškodovanec neodziven ter obstaja možnost, da ima srčni zastoj ali pa je odziven (Ahčan et al., 2008). K poškodovancu vedno pristopamo spredaj, da mu ni treba obračati glave. Odzivnost preverimo tako, da obe roki položimo na ramena in ga glasno vprašamo: »Ali ste v redu?«. Ob preverjanju odzivnosti ni potrebe po grobem stresanju prizadetega (Ahčan, 2007). D in D v kratici VODDO pomenita dihanje in krvni obtok (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 2007). Pri neodzivnih pacientih moramo zagotoviti sproščeno dihalno pot in ugotoviti prisotnost dihanja. Prizadetega poležemo na hrbet, z roko na čelu in konicami prstov pod brado, nežno nagnemo glavo žrtve nazaj, brado pa potisnemo, da odpremo dihalne poti. Prisotnost dihanja ugotavljamo s poslušanjem, čutenjem vdihov in izdihov ter opazovanjem dvigovanja prsnega koša 10 sekund. Pri poškodovancu, ki diha plitvo, počasi in neredno smatramo to dihanje kot nepravilno (Olasveengen et al., 2021). Črka O pa pomeni krvni obtok. Ugotavljamo ga posredno, saj tipanje srčnega utripa pri osebah s srčnim zastojem ni zanesljivo (Brvar et al., 2008). Počasno agonalno dihanje je treba obravnavati kot srčni zastoj, zato začnemo s temeljnimi postopki oživljanja pri vseh prizadetih z odsotnostjo ali neučinkovitim dihanjem (Perkins et al., 2021).

• Čim prej opraviti klic na 112 (Malić et al., 2019). Ob klicu moramo podati naslednje informacije:

− Kakšne so okoliščine na kraju nesreče? (nevarne snovi, požar)

− Kakšno pomoč potrebujemo? (Uprava RS za zaščito in reševanje, n. d.).

• Osebo moramo varno odstraniti iz prostora, v katerem se v zraku nahaja CO (Majstorović et al., 2020).

• Osebe, ki so nezavestne in dihajo, namestimo v stabilni bočni položaj (Malić et al., 2019). Za odrasle in otroke z zmanjšano stopnjo odzivnosti zaradi bolezni ali nefizične travme, ki ne potrebujejo temeljnih postopkov oživljanja ERC (European

resuscitation council), se priporoča, da jih namestimo v stabilni bočni položaj (Zideman et al., 2021).

Slika 3: Stabilni bočni položaj (Zideman et al., 2021).

• Prizadetega pozorno opazujemo ves čas do prihoda reševalcev. Še posebej moramo biti pozorni na dihanje ter stanje odzivnosti (Malić et al., 2019). Žrtev lahko nenadzorovano pustimo le v nujnih primerih ali če pomoč potrebujejo tudi drugi udeleženci nesreče (Zideman et al., 2021). Stanje moramo pozorno spremljati, saj se lahko stanje ponesrečenca spremeni in potrebuje takojšnje ukrepanje (Olasveengen et al., 2021).

• V primeru, da pri poškodovancu pride do srčnega zastoja, začnemo z oživljanjem po osnovnem protokolu (Malić et al., 2019).

• Pridobiti je treba še podatke o znakih in simptomih, ki jih ima poškodovanec, o njegovih možnih alergijah, o zdravilih, ki jih poškodovanec uporablja, kdaj je poškodovanec nazadnje jedel ter podatke o dogodku. Če nam ponesrečenci navedenih podatkov ne morejo podati sami, za to prosimo svojce ali priče dogodka (Ahčan, 2007). Pri tem si lahko pomagamo s kratico SAMPLE (signs and symptoms, allergies, medications, pertinent medical history, last food or drink and events leading up to the incident) (The American Red Cross, n. d.).

5 RAZPRAVA

Sledeč namenu in ciljem, da iz relevantnih virov literature na enem mestu strnemo pomembne podatke, ko govorimo o zastrupitvah z ogljikovim monoksidom, smo se osredotočili na prepoznavanje znakov in ukrepov prve pomoči pri zastrupitvah z ogljikovim monoksidom. Zastrupitve s CO so vedno aktualna tema, še posebej v zimskem času. V medijih smo lahko priča številnim dogodkom, ki so terjali precej življenj. To nam je lahko poučna šola za prihodnost, saj lahko takšne dogodke preprečimo že z osnovnim znanjem in s preventivnimi ukrepi. Znanje o ukrepanju pri zastrupitvah s CO je zelo pomembno, saj lahko s pravilnimi postopki, ki se jih naučimo, v veliki meri vplivamo na posledice določene nesreče.

5.1 Opozorilni znaki pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom

Največjo težavo pri zastrupitvi s CO predstavlja prikritost značilnosti tega strupenega plina, saj jih človeška čutila niso sposobna zaznati. Ob intoksikaciji sicer pride do določenih opozorilnih znakov, ki pa jih človek po navadi ne pripisuje temu prikritemu ubijalcu (Korošec Noč & Bošnjak, 2013). Prvi znak, ki je sam po sebi zelo splošen in prisoten pri številnih obolenjih in stanjih, je vrtoglavica, a moramo vzeti v obzir, da do nje lahko pride že ob hitrem padcu krvnega tlaka, zato ljudje tega stanja ne pripisujejo tej vrsti zastrupitve.

Drugi in hkrati spremljajoč znak prvemu je glavobol. Kako splošen je ta pokazatelj, nam pove to, da že vremenoslovci ob napovedovanju spremembe vremena večkrat to pripišejo kot vzrok tega stanja oslabelosti (Krajnc et al., 2014; Clardy et al., 2021). Kadar pride do zmerne zastrupitve, kjer so znaki nekoliko bolj nenavadni, se lahko v vlogi zastrupljenca že začnemo spraševati, kaj je narobe z nami (Kinoshita et al., 2020). Tudi to opažanje je seveda precej odvisno od posameznika, saj smo ljudje različni. Kot primer za lažje razumevanje oziroma podrobnejšo razlago prejšnjega stavka si lahko zamislimo običajen potek prehlada pri obeh spolih. Obstaja mit oziroma predsodek, ki pravi, da ga moški težje prenašajo, medtem ko ženske še vedno drvijo obveznostim naproti in se zanj običajno ne zmenijo v tolikšni meri kot nasprotni spol. Tako si lahko razlagamo tudi dojemanje znakov zmerne zastrupitve. Če oseba boleha za migreno, lahko močan glavobol pripisuje tej.

Deniz in sodelavci (2017) so v raziskavi, kjer so analizirali sprejeme pacientov na urgentni oddelek z nespecifičnimi znaki, kot so glavobol, vrtoglavica, slabost in bruhanje, ugotovili,

da so pri kar 5,9 % sprejetih (v tej raziskavi je to 1788 pacientov) diagnosticirali zastrupitev s CO.

Če gre v splošnem za osebe, ki so bolj podvržene stresu in strahu, jih pospešen srčni utrip verjetno ne vrže tako zlahka s tira. Kot najhujšega pokazatelja zmerne zastrupitve lahko štejemo kratkotrajno izgubo zavesti, z drugo besedo sinkopa. Ob pojavu te pride do večje zaskrbljenosti (Brvar, 2021). Obstajata pa zelo specifična znaka, ki sta ključna pokazatelja zastrupitve s CO, in sicer rožnato obarvana koža in sluznica ter spremembe na mrežnici, a gre žal po vsej verjetnosti za močno napredovalo stanje, kjer so posledice lahko že ireverzibilne (Korošec Noč & Bošnjak, 2013; Kobilšek & Fink, 2017).

Ker je zastrupitev s CO zaradi nespecifičnih znakov, še posebej pri nizkih koncentracijah, zelo težko prepoznati, Kar-Purkayastha in sodelavci (2012) v primarni oskrbi za odkrivanje zastrupitev predlagajo uporabo kratice »COMA«. Pomagamo si s štirimi vprašanji, ki si jih lahko zapomnimo po zgoraj navedeni kratici.

• C: Cohabitees/companions: Ali je v prostoru prizadet še kdo, vključujoč živali?

• O: Outdoors: Ali se simptomi zmanjšajo, ko zapustimo zgradbo?

• M: Maintenance: Ali so naprave, ki delujejo s pomočjo fosilnih goriv, ter prezračevalni sistemi ustrezno vzdrževani?

• A: Alarm: Ali imamo v prostoru nameščen alarmni sistem za ogljikov monoksid?

Pri pisanju diplomskega dela smo opazili tudi nekatere neskladnosti med različnimi viri.

Mattiuzzi in Lippi (2020) navajata povezavo med stopnjo simptomov ter koncentracijo COHb v krvi, medtem ko Kavakli in sodelavci (2011) ter Korošec Noč in Bošnjak (2013) navajajo, da simptomi in znaki zastrupitve niso odvisni od vsebnosti COHb v krvi, temveč predvsem od koncentracije ogljikovega monoksida v zraku, vsebnosti hemoglobina v krvi, časa izpostavljenosti ter telesne aktivnosti med izpostavljenostjo. Povejo, da nam povečana koncentracija COHb v krvi lahko pomaga pri diagnosticiranju akutne zastrupitve s CO.

5.2 Pravilni ukrepi prve pomoči pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom

Ob pravilnem ukrepanju v skladu s priporočili prve pomoči lahko rešujemo življenja. Ravno zato je ta ključnega pomena pri začetni obravnavi poškodovanca, zastrupljenca oziroma

prizadetega, poleg tega pa lahko ob pravilnem pristopu in oskrbi pri človeku preprečimo hujšo obliko invalidnosti in težave v nadaljnjem življenju. Po navadi dotični zaradi izgube zavesti pri težjih oblikah poškodb pozabi na nesrečo oziroma dogodek, večja težava pa je živeti z vsemi posledicami. V ta namen sta vedno višja ozaveščanje in tendenca pri izobraževanju otrok, mladostnikov, odraslih oziroma kar pripadnikov vseh starostnih skupin.

V posameznih šolah v Sloveniji je izobraževanje o prvi pomoči že vključeno v učni program.

Znanje pa je mogoče pridobiti tudi preko društev ali projektov ter skupin, ki se ukvarjajo s širjenjem znanja prve pomoči. Laična prva pomoč je lahko ključnega pomena za poškodovanca in zelo pomembna tudi za zdravstvene delavce ob prihodu na nesrečo. Če si želimo, da bo kakovostno izvedena, si moramo zaposleni v zdravstvu prizadevati, da dvignemo raven znanja o prvi pomoči med laiki (Šilec, 2014).

Pomembno se je dotakniti tudi morebitne teorije in primerov pri napačnem oziroma manj pravilnem ukrepanju v skladu s prvo pomočjo. Ljudje si namreč na osnovi težjih in na neki način zanimivih primerov lažje zapomnimo, kaj je prav in kaj ne. Sicer so zastrupitve z ogljikovim monoksidom bolj omejene na letni čas, torej zimo, saj je to obdobje, v katerem posegamo po kurjavi in smo posledično bolj izpostavljeni temu stanju (Iqbal et al., 2012).

Seveda pa to ni edini način zastrupitve s tem smrtno nevarnim plinom, lahko rečemo le pogostejši. Kljub temu morajo reševalne ekipe pravilno ravnati in ukrepati ter se predvsem zavedati vseh značilnosti ogljikovega monoksida in se temu primerno zaščititi ob sumu na prisotnost tega ne glede na letni čas.

Pezić in Tomazin (2015) sta predstavila zanimiv primer pacienta v nujni obravnavi. V ambulanto NMP (nujna medicinska pomoč) je bil prejet klic z informacijami, da je oče padel in leži na tleh, omenjena je bila morebitna problematika s srcem. Gospod se ne premika, ne vedo, ali diha. Ob prihodu so ga zagledali na tleh v visoki hali, vsa vrata so bila odprta na stežaj, svojci pa so mu nudili umetno dihanje in masažo srca. Sin je pokazal jašek, kjer so na dnu našli očeta. Iz tega sta ga z enim od zaposlenih potegnila ven s pomočjo vezi in viličarja. Sin ni vedel, koliko časa je bil oče v jašku, ki sta ga kasneje zaradi varnosti kar zaprla. Reševalci so prevzeli masažo srca in oskrbeli dihalno pot z endotrahealno intubacijo, dovajali so 100 % kisik s pretokom 15 L/min. Gospod je bil v asistoliji. Takoj ob nastavitvi kanala so mu aplicirali 1 mg adrenalina, kar so med oživljanjem ponovili še štirikrat. Obraza in vrat gospoda sta bila rožnato obarvana. Vrednosti CO2 v izdihanem zraku so znašale do 29 mm Hg, najvišji izmerjeni SpO2 je bil 95 %, na monitorju pa je vztrajala asistolija. Po

približno 20 minutah oživljanja so prispeli gasilci, ki so ugotovili, da je v prostoru, kjer je potekalo oživljanje, kljub prepihu, saj so bila vsa vrata odprta na stežaj, še vedno visoko presežena koncentracija CO. V jašku pa je izmerjena vrednost več kot 100-krat presegala najvišjo dovoljeno raven. Takoj je bila odrejena evakuacija iz prostora. Ker je po 25 minutah oživljanja še vedno vztrajala asistolija, so z oživljanjem prekinili in zapustili prostor.

Obdukcija je pokazala, da je raven karboksihemoglobina pri pokojniku znašala kar 75 %.

Ob zapustitvi prostora je celotna reševalna ekipa občutila slabost in omotico. Odpravili so se na naslednjo intervencijo, kjer so v stavbi po stopnicah zelo hitro občutili utrujenost. Ob

In document Ajdin Mujkanović PRVA POMOČ PRI ZASTRUPITVAH Z OGLJIKOVIM MONOKSIDOM (Strani 28-0)