Pravne podlage za delovanje sveta delavcev na splošno in v povezavi s

Podobno kot je delovanje sindikatov umeščeno v Ustavo RS, to velja tudi za sodelovanje delavcev pri upravljanju, ki je nato podrobneje opredeljeno v ZSDU.

Ustava Republike Slovenije

Za svet delavcev v organizaciji je pomemben 75. člen Ustave RS, ki določa, da delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju

ZSDU je uvedel neposredna delavska predstavništva. Poznamo tri oblike neposredno voljenih delavskih predstavništev:

 svet delavcev,

 predstavnike delavcev v nadzornem svetu in

 delavskega direktorja.

ZSDU v 92. členu določa skupno posvetovanje in prizadevanje za uskladitev stališč med svetom delavcev in delodajalcem glede statusnih in kadrovskih vprašanj ter glede vprašanj varnosti in zdravja pri delu. V to področje pa spada tudi preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu. Svet delavcev zastopa vse delavce, pristojnosti, ki jih ima po ZSDU pa so še (Rebič 2010):

 pravica do obveščanja o gospodarskem položaju družbe, razvojnih ciljih družbe, stanju proizvodnje in prodaje, položaju panoge, spremembi dejavnosti, spremembi v organizaciji proizvodnje ali spremembi tehnologije,

 pravica do skupnega posvetovanja o statusnih spremembah in kadrovskih spremembah in kadrovskih vprašanjih družbe,

 pravica do soodločanja in dajanja predhodnega soglasja v zvezi z organizacijo in izvajanjem ukrepov varnosti in zdravja pri delu, do osnove za odločanje o izrabi letnega dopusta, do meril za ocenjevanje delovne uspešnosti, do kriterijev za nagrajevanje za inovacijsko dejavnost, do kriterijev za napredovanje delavcev in do razpolaganja s stanovanjskim skladom,

 zadržanje odločitve delodajalca na področju opustitve predhodnega obveščanja o statusnih spremembah, prodaji ali zaprtju družbe, v primeru nespoštovanja rokov za skupno posvetovanje, ali če delodajalec ne zahteva skupnega posvetovanja o statusnih in kadrovskih vprašanjih, določenih z ZSDU-jem.

Svet delavcev lahko na področju trpinčenja glede na navedeno po ZSDU-ju daje predhodna soglasja in soodloča v zvezi z organizacijo in izvajanjem ukrepov preprečevanja trpinčenja na delovnem mestu, prav tako pa lahko zavaruje žrtev v primeru neupravičene odpovedi delovnega razmerja in tako prepreči delodajalcu, da bi se zaposlenega rešil na račun kadrovskih sprememb.

Zakon o delovnih razmerjih

V 10. členu ZDR-1 je navedeno, da mora delodajalec v primerih, ko v podjetju ni organiziranega sindikata, pred sprejemom splošnega akta, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali določa dolžnosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, pridobiti mnenje sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejemom splošnega akta posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti.

Nadalje je v 86. členu navedeno, da v kolikor delavec, ki ni član sindikata, tako zahteva, mora delodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati

svoje mnenje v roku šestih dni, drugače se šteje da odpovedi ne nasprotuje. Svet delavcev ali sindikat lahko pisno poda negativno mnenje, če meni, da za odpoved ni utemeljenih razlogov, ali da postopek ni bil izveden skladno s tem zakonom.

Ne glede na negativno mnenje sindikata ali sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi. Mnenje sveta delavcev ni obvezujoče za delodajalca in ne zadrži učinkovanja odpovedi (Gostiša 2013). Tu je bila svetu delavcev odvzeta pomembna pristojnost, saj v primeru odpovedi pogodbe, tudi zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ne more več zavarovati delavca, v kolikor bi se delodajalec odločil za tak način rešitve konflikta ali primera mobinga na delovnem mestu

74. člen ZDR-1 določa, da lahko v disciplinskem postopku po pooblastilu delavca sodeluje sindikat, če delavec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu

ZVZD-1 je glede na ZSDU specialni zakon in vsebuje posebna določila glede soupravljanja delavcev pri obravnavi tistih vprašanj, ki zadevajo varnost in zdravje pri delu, kamor spada tudi področje preprečevanja trpinčenja na delovnem mestu. Glede na stari ZVZD so se v novem ZVZD-1 določbe zakona nekoliko spremenile (Lozar 2011).

ZVZD-1 daje svetu delavcev pomembno vlogo pri urejanju področja varnosti in zdravja pri delu. V 13. členu je tako navedeno, da se morajo delodajalci z delavci oziroma njihovimi predstavniki medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu v skladu s tem zakonom in predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju. V 46. členu je navedeno, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o oceni tveganja, pa tudi o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca, izvajalca medicine dela, delavcev za prvo pomoč, in delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo, ter o obveščanju delavcev in organizaciji usposabljanja. Delavci pravice na področju varnosti in zdravja pri delu uresničujejo neposredno, preko svojih predstavnikov v svetu delavcev ali z delavskim predstavnikom za varnost in zdravje pri delu. V 3. členu ZVZD-1 je delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu opredeljen kot predstavnik delavcev, ki ima položaj in vlogo sveta delavcev. V 45. členu ZVZD-1 pa je navedeno, da mora delodajalec delavcem omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi vseh vprašanj, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela, v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. To pravico delavci uresničujejo neposredno, s svojimi predstavniki v svetu delavcev, v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju ali z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu. Za izvolitev delavskega zaupnika se uporabljajo predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju. Lozar (2011) navaja, da delavski zaupnik torej ni neka posebna funkcija, ampak je izenačena s svetom delavcev, kar je v skladu z določbami ZSDU-ja, po

katerih se delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu tudi izvoli.

Po novem ZVZD-1 lahko svet delavcev oziroma delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu od delodajalca zahteva sprejetje ustreznih ukrepov ter pripravi predloge za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu. Po starem ZVZD je imel svet delavcev od delodajalca pravico le zahtevati pripravo takšnih predlogov, sedaj pa ima svet delavcev pravico tudi sam pripraviti predloge za zmanjševanje tveganj varnosti in zdravja pri delu, kamor sodi tudi preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu. Odslej ne gre več za to, da bi bil delodajalec dolžan delavske predstavnike obveščati o stanju in ukrepih s področja varnosti in zdravja pri delu ter se z njimi posvetovati, ampak se po novem pričakuje, da bo igral bistveno bolj proaktivno vlogo, kar pomeni, da bo moral postati tudi aktiven sooblikovalec politike in ukrepov s področja varnosti in zdravja pri delu (Lozar in Bratec 2011). Delavci ali njihovi predstavniki za varnost in zdravje pri delu lahko zahtevajo nadzor pristojne inšpekcije, kadar menijo, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. Pravico imajo tudi prisostvovati inšpekcijskemu nadzoru ter izraziti svoja opažanja. V 5. točki 48. člena pa zakonodajalec nalaga delodajalcu, da mora za izvajanje nalog članov svetov delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu zagotavljati ustrezne oblike usposabljanja.

Preprečevanje mobinga je potrebno vključiti tudi v postopek ocenjevanje tveganja, način izdelave izjave varnosti z oceno tveganja in revizijo ocene tveganja, ki jo ZVZD-1 ureja v 17.

in 18. členu. K pisni oceni tveganja bo moral delodajalec priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki. Delodajalec mora izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša, posredovati delavcem vsakokrat, ko jo spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela. Če delavec to zahteva, mu mora delodajalec omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti (Lozar 2011). Delodajalec bo v oceni tveganja moral opredeliti tista delovna mesta, kjer obstaja večja možnost za nasilje od tretjih oseb. Prav tako mora načrtovati postopke v primeru nasilja na delovnem mestu ter seznaniti z njimi delavce, ki na takih delovnih mestih delajo. Delodajalec mora v primerih nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in psihosocialnih tveganj na delovnih mestih (mobing) sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov mobinga, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Določba o mobingu je vključena v ZVZD-1, zato bodo inšpektorji za delo lahko nadzorovali, kako te določbe delodajalci izvajajo in v primeru kršitev ukrepali z izdajo ureditvenih odločb (Združenje svetov delavcev Slovenije, 2014).

28 in 29. člen ZVZD-1 nalaga delodajalcu, da mora za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu med svojimi delavci določiti enega ali več strokovnih sodelavcev. Če sam nima primernega kadra, strokovne naloge poveri zunanjim strokovnim službam. Strokovni delavec bo usklajeval ukrepe za preprečevanje psihosocialnih tveganj, ki jih bo delodajalec določil v oceni tveganja skladno z zahtevo po preprečevanju, odpravljanju in obvladovanju mobinga. Za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu je ta naloga

dobrodošla, saj je potrebno temu področju nameniti posebno pozornost (Lozar 2011).