84 takrat še vedno občasno boli, trenutno je bolečina tako huda, da jo močno ovira (ne more spati na hrbtu, se prepogibati, biti dolgo časa v statičnem položaju, ovirana je pri vožnji). Pomaga si s počitkom in krajšimi sprehodi, vendar je zelo napeta. Bolečina pa se ji v splošnem poslabša ob stresnih dogodkih.
Zaposlena je na delovnem mestu pomožnega režijskega delavca, kar obsega administrativna dela, čiščenje in delo v povezavi s poštnimi pošiljkami, gospa pa navaja, da v resnici le čisti prostore. Do upokojitve ji manjka eno leto in pol.
Spec. MDPŠ je vzpostavil je stik z delodajalcem in se dogovoril za sestanek v podjetju, ob čemer si je njeno delovno mesto tudi ogledal. Na sestanku so bili poleg spec. MDPŠ prisotni še kineziolog in psihologinja (tj. tim poklicne rehabilitacije) ter kadrovnik in pacientkin neposredno nadrejeni. Pacientke na sestanku ni bilo.
Po obisku delovnega mesta s strani ekipe spec. MDPŠ se je pacientka individualno sestala s psihologinjo in kineziologinjo.
Psihologinja je ob pogovoru med drugim ugotovila, da je pacientka zaskrbljena glede vračanja v službo, saj je zaradi bolečine pri delu upočasnjena, hkrati pa čuti pritiske s strani delodajalca, da je delo hitro opravljeno, obremenjena je tudi z govoricami sodelavcev, predvsem pa se ne počuti koristno in jo je strah lastne neučinkovitosti.
Noče se vrniti na delo, saj meni, da zaradi hude bolečine trenutno ne more delati oz.
za delo potrebuje veliko časa; raje bi ostala na bolniški še naprej. Psihologinja je zaznala znižano razpoloženje, anksiozno obarvano čustvovanje, prisoten strah pred gibanjem in zmanjšano zaupanje v zmožnosti lastnega telesa ter katastrofiziranje bolečine. Prisotne so tudi težave, ki so lahko značilne za bolečinsko simptomatiko:
izguba energije, utrujenost, razdražljivost idr. Psihologinja je z namenom ureditve razpoloženjskega stanja svetovala pregled pri osebnem zdravniku za mnenje o uvedbi ustrezne medikamentozne terapije, s čimer se je pacientka strinjala. Z gospo se je dogovorila tudi za nadaljnjo obravnavo pri njej, z namenom naslovitve medsebojne povezanosti misli, čustev, vedenja in telesnega počutja, kamor sodi tudi doživljanje bolečinske simptomatike. V okviru srečanj je pacientki nudila edukacijo o bolečinski simptomatiki, medsebojni povezanosti med mislimi, čustvi, vedenjem in telesnim počutjem ter psihološko svetovanje v zvezi z vračanjem na delovno mesto.
S kineziologinjo se je pacientka sestala dvakrat. Kineziologinja ji je nudila edukacijo o prilagoditvi delovnih aktivnosti, jo učila pravilnega dvigovanja in prenašanja bremen, ji pokazala razbremenilne položaje, raztezne vaje in vaje za krepitev mišičnega steznika ter jo prek simulacije delovnih aktivosti z uporabo delovnih pripomočkov usposabljala za gibanje med delom.
Izid: prekvalifikacija znotraj podjetja; spec. MDPŠ je upošteval nepravnomočno mnenje invalidske komisije, ki je že odobrila 3. kategorijo invalidnosti z omejitvami.
Upoštevajoč te omejitve je pripravil novo delovno mesto, ki omogoča delo brez prekoračitve ergonomskih kotov gibov v hrbtenici ter dvigovanje in prenašanje bremen do sedem kilogramov. Bolniški stalež se je po oceni spec. MDPŠ lahko zaključil.
85 OGLED DELOVNEGA MESTA
V okviru nekaterih konzultacij ali poklicnih rehabilitacij si je spec. MDPŠ tudi na terenu ogledal delovna mesta. Ti ogledi so se skupno nanašali na 13 pacientov z bolečino v hrbtu in so obsegali osem različnih podjetji. V treh primerih pa je spec. MDPŠ svoje poznavanje razmer na delovnem mestu zgolj osvežil s pregledom dokumentacije ali telefonskim razgovorom z odgovorno osebo v podjetju.
Sodelovanje med izbranimi osebnimi zdravniki in spec. MDPŠ (konzultacija) ter individualna pomoč delavcem na bolniškem staležu pri vračanju na delo (poklicna rehabilitacija) sta smiselna ukrepa, ki lahko pomembno prispevata k zmanjševanju dolgotrajnega bolniškega staleža. Že na podlagi konzultacije je spec. MDPŠ v skoraj tretjini primerov na podlagi poznavanja razmer na delovnem mestu predlagal zaključek bolniškega staleža, v nekaj manj kot dveh tretjinah primerov pa začetek poklicne rehabilitacije. Slednja se kaže kot še posebej smiselni ukrep, ki bi po oceni spec. MDPŠ pri kar treh od štirih pacientov ob izvedbi ustreznih prilagoditev na delovnem mestu in reorganizaciji delovnega procesa lahko omogočil zaključek bolniškega staleža in vrnitev pacienta na staro delovno mesto.
Zgledi iz nekaterih drugih evropskih držav in izkušnje posameznih spec. MDPŠ, ki so tak način dela neodvisno od tega pilotnega projekta več desetletij izvajali v praksi, kažejo, da je pri uvedbi tovrstnih ukrepov treba posvetiti veliko pozornosti vzpostavitvi zaupanja in konstruktivnega sodelovanja med tremi ključnimi deležniki v procesu, tj. pacientom, delodajalcem ter zdravstvenimi delavci in sodelavci (izbranim osebnim zdravnikom, spec. MDPŠ in ostalimi). V tem procesu so ključna znanja in veščine spec. MDPŠ, ki usklajuje to sodelovanje, pa tudi sistemska podpora celotnega procesa sodelovanja. Trenutno namreč izbrani osebni zdravnik nima nobenih podatkov o pacientovem pooblaščenem specialistu medicine dela in ga k njemu tudi ne more enostavno napotiti, zato se spec. MDPŠ težko pravočasno vključi v proces pacientovega vračanja na delo.
Zato je ena ključnih nalog, da se to področje tudi sistemsko uredi v sodelovanju med zdravstvenimi strokovnjaki (specialisti splošne in družinske medicine, spec.
MDPŠ), delodajalci, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Ministrstvom za zdravje RS in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS ter ostalimi deležniki. Vzporedno pa je treba krepiti kompetence spec. MDPŠ na primarni ravni, da bodo lahko kompetentno skrbeli za uspešno sodelovanje in iskanje skupnih ciljev med (neredko vsaj na videz nasprotujočimi si) pacienti, delodajalci in zdravstvenimi delavci.
86 REZULTATI – 3. DEL: VTISI SODELUJOČIH O DOPOLNJENI ZDRAVSTVENI OBRAVNAVI
ZADOVOLJSTVO PACIENTOV
V testnem zdravstvenem domu je bilo več kot tri četrtine pacientov zelo zadovoljnih z zdravstveno obravnavo bolečine v hrbtu po predlogu dopolnjene zdravstvene obravnane, večina preostalih pacientov (18,9 %) je bilo zadovoljnih, nezadovoljnih je bilo manj kot 2,4 % (Slika 44).
V primerjavi s pacienti iz kontrolnega zdravstvenega doma so bili pacienti iz testnega statistično značilno bolj zadovoljni (Mann-Whitney, U=24650,5, z=6,367, p< 0,001), saj so bili večinoma zelo zadovoljni (mediana=4), medtem ko so bili pacineti v kontrolnem zdravstvenem domu večinoma zadovoljni (mediana=3).
Slika 44. Zadovoljstvo pacientov iz testnega in kontrolnega zdravstvenega doma (ZD) s celotno zdravstveno obravnavo bolečine v hrbtu (BH).
ZADOVOLJSTVO ZDRAVSTVENIH DELAVCEV
Vsi zdravstveni delavci (družinski zdravniki, spec. MDPŠ, medicinske sestre in fizioterapevti) iz testnega zdravstvenega doma, ki so izpolnili vprašalnike (N=16), so bili zadovoljni ali zelo zadovoljni s predlogom dopolnjene zdravstvene obravnave za paciente z bolečino v hrbtu. Po prvem mesecu pilotnega izvajanja dopolnjene zdravstvene obravnave so bili v povprečju zadovoljni (mediana=3), ob zaključku pilotnega izvajanja pa zelo zadovoljni (mediana=4).
Velika večina zdravstvenih delavcev, ki se je v času pilota seznanila z uvedenimi novostmi v zdravstveni obravnavi pacientov z bolečino v hrbtu, je bila z novostmi zadovoljna ali zelo zadovoljna (Slika 45).
zelo
nezadovoljni nezadovoljni zadovoljni zelo zadovoljni
Testni ZD (N=212) 0,0 2,4 18,9 78,8
Kontrolni ZD (N=177) 0,6 10,7 40,1 48,6
0 20 40 60 80 100
% pacientov