Celotni ocenjeni stroški (na račun diagnoz v povezavi z bolečino v hrbtu) za zdravstvene obravnave na primarni ravni, druge izvenbolnišnične in bolnišnične obravnave ter za bolniški stalež so se v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 v testnem zdravstvenem domu zvečali za 6 %, v kontrolnem pa za 8 %. Z uvedbo dopolnjene zdravstvene obravnave so se v testnem zdravstvenem domu bolj zvečali stroški obravnav pri izbranih osebnih zdravnikih in na fizioterapiji, medtem ko so stroški ostalih izvenbolnišničnih in bolnišničnih obravnav ter bolniškega staleža narasli manj kot v kontrolnem zdravstvenem domu. V obeh opazovanih zdravstvenih domovih so več kot 80 % vseh stroškov za zdravstvene obravnave, zdravila, bolniški stalež in invalidske upokojitve ustvarili pacienti, katerih bolečina v hrbtu ima znake kroničnosti. Do dobrih 15 % porabljenega denarja, predvsem za kratkotrajni bolniški stalež in fizioterapijo, pa so z dopolnjeno zdravstveno obravnavo postali upravičeni tudi pacienti z akutno bolečino v hrbtu.
Z vsakim pacientom z bolečino v hrbtu, pri katerem bi lahko preprečili dolgotrajni bolniški stalež, bi v samo sedmih mesecih ustvarili prihranke približno v protivrednosti vseh fizioterapevtskih storitev, ki jih v enakem obdobju porabi 100 pacientov z bolečino v hrbtu. Podobno bi lahko preprečitev vseh novih invalidskih upokojitev že v samo sedmih mesecih ustvarila prihranke skoraj v protivrednosti stroškov vseh ostalih izvenbolnišničnih zdravstvenih obravnav (razen obiskov pri izbranih osebnih zdravnikih in na fizioterapiji), ki jih v istem obdobju ustvari 100 pacientov z bolečino v hrbtu.
25 USMERITVE ZA NAPREJ
Za dolgoročno zmanjševanje stroškov zaradi bolniškega staleža, zdravstvenih storitev in invalidskih pokojnin je pomembno predvsem zmanjšati delež tistih pacientov, pri katerih se akutna bolečina v hrbtu razvije v kronično obliko, in skrbeti za ohranjanje delazmožnosti pacientov z že prisotno kronično bolečino hrbta. Vse intervencije, ki sestavljajo dopolnjeno zdravstveno obravnavo – triažna fizioterapija, delavnica za paciente s kronično bolečino hrbta, vzdrževalni program, intervencije v povezavi z medicino dela, prometa in športa – k temu uspešno prispevajo.
V monografiji navajamo tudi po našem mnenju ključne korake za uspešno uvedbo dopolnjene zdravstvene obravnave v prakso na nacionalni ravni. Ti med drugim obsegajo optimizacijo intervencij dopolnjene zdravstvene obravnave na podlagi do sedaj pridobljenih izkušenj in v sodelovanju z vsemi strokovnjaki in javnimi ustanovami, relevantnimi za področje bolečine v hrbtu. Vzporedno z optimizacijo intervencij dopolnjene zdravstvene obravnave pa je potrebno razviti tudi celostne ukrepe za ohranjanje delazmožnosti, ki so usklajeni med vsemi deležniki: pacienti, delodajalci, zdravstvenim sistemom in področjem socialnega varstva. Tega pomembnega področja smo se v tem projektu le dotaknili, predstavlja pa naslednji ključni sestavni del prizadevanj za več zdravja hrbta v delovno aktivni populaciji.
26 UVOD
Pričujoča monografija obravnava rezultate prizadevanj, da se za ljudi z bolečino v hrbtu v okviru zdravstvene obravnave poskrbi bolje.
Opisu problema obstoječe zdravstvene obravnave ljudi z bolečino v hrbtu sledi opis predloga dopolnjene zdravstvene obravnave in zdravstvenih intervencij, ki jo sestavljajo. Po predstavitvi metod pa navajamo ključne ugotovitve pilotnega testiranja dopolnjene zdravstvene obravnave, ki se dotikajo njene učinkovitosti in stroškovnih vidikov.
V monografiji na podlagi pridobljenih rezultatov navajamo ključne usmeritve za naprej in napotke, kako vsa spoznanja prenesti v prakso, da bo celostna obravnava pacienta z bolečino v hrbtu čim prej zaživela na nacionalni ravni.
PROBLEM
Pri obstoječem načinu zdravstvene obravnave pacientov z bolečino v hrbtu, ki jo prikazuje Slika 1, se pojavljajo naslednje težave:
o Pacientov, ki se vsaj enkrat v življenju srečajo z bolečino v hrbtu, je zelo veliko.
o Izbrani osebni zdravniki imajo zanje (podobno kot tudi za ostale svoje paciente) na voljo zelo malo časa, zato se v njihove težave težko poglobijo. Pacientom lahko pomagajo s hitrim nasvetom, zdravili, napotitvijo k specialistu ali na fizioterapijo in z bolniškim staležem (Slika 1).
o Zaradi dolgega čakanja na fizioterapijo ali drugo specialistično zdravstveno obravnavo so pacienti z akutnimi težavami pogosto dalj časa prepuščeni sami sebi, kar (lahko) vodi v poslabšanje zdravstvenega stanja, veča verjetnost za pojav kronične bolečine, pacientom onemogoča hitro okrevanje in vrnitev na delo, obenem pa jih tudi ne opolnomoči za samoaktivnost, ki je za dolgoročno zdravje hrbtenice, ne glede na izvedeno zdravstveno intervencijo, ključna.
o Po zdravniško pomoč se zatekajo tudi ljudje s kronično bolečino v hrbtu. Slednja se razvije ob neugodnih biopsihosocialnih okoliščinah in pomeni hudo stisko za paciente. Pacienti s kronično (razširjeno) bolečino so zaradi kompleksnosti težav za izbrane osebne zdravnike in vse ostale zdravstvene delavce, h katerim se zatekajo po pomoč, še večji izziv. Za celostno naslavljanje kroničnih bolečinskih sindromov je trenutno na voljo le kompleksna rehabilitacija, ki jo vodi tim za kronično nerakavo bolečino na Univerzitnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, na katero se po napotitvi lahko (trenutno) čaka več let. V vmesnem času pa so (tudi zaradi nerazumevanja svojih težav s strani zdravstvenih delavcev) mnogi pacienti prestrašeni, nemočni, pasivni in brez znanj in veščin, ki bi jim omogočila naslavljanje svojih kroničnih težav.
27 o Bolečina v hrbtu je tudi eden najpogostejših vzrokov za bolniški stalež in invalidsko upokojevanje, zato predstavlja pomemben psihosocialni in ekonomski problem. Pogosto so vzroki za njen pojav oz. poslabšanje povezani z delovnim mestom, kar pa v sklopu obstoječe zdravstvene obravnave ni naslovljeno. Pacientov pooblaščeni specialist medicine dela ni del zdravstvenega sistema, temveč ga izbirajo in njegove storitve plačujejo delodajalci sami. Ob težavah s hrbtom komunikacija med pacientovim izbranim osebnim zdravnikom in njegovim pooblaščenim spec. MDPŠ praviloma ne poteka, zato se krajši bolniški stalež pogosto prevesi v dolgotrajnega, ne da bi bile okoliščine v povezavi z delovnim mestom sploh naslovljene. Z vsakim mesecem na bolniškem staležu pa se obenem zmanjšuje verjetnost, da se bo pacient sploh še kdaj vrnil na delo, in veča verjetnost, da bo na koncu potrebna invalidska upokojitev.
Slika 1. Obstoječa zdravstvena obravnava pacientov z bolečino v hrbtu. Pacienti se