Kvalitativni podatki kažejo, da je zdravstveno osebje svoje zadovoljstvo s triažno fizioterapijo najpogosteje utemeljevalo s hitrim izboljšanjem pacientove bolečine in posledičnim krajšim časom zdravljenja. Pogosto so omenili tudi krajši bolniški stalež in zadovoljstvo s strani pacientov. Nekateri so poudarili tudi veliko zadovoljstvo z aktivnim pristopom, za katerega menijo, da ga je prinesla ta intervencija (opolnomočenje pacienta za ohranjanje zdravja hrbtenice), pri čemer je triažna fizioterapevtka poudarila, da so pacienti na triažni fizioterapiji zares bili zelo motivirani za učenje in izvajanje gibalnih vaj. Med utemeljitvami za visoko stopnjo zadovoljstva s triažno fizioterapijo je bilo moč zaslediti tudi opažanje, da je bilo potrebno predpisati manj analgetikov, še v večji meri pa dejstvo, da se s pravočasno izvedeno fizioterapijo bolečino obravnava takrat, ko pacient dejansko ima težave, tako pa ne pride do kasnejših zdravstvenih zapletov in razvoja kronične bolečine.
En zdravnik je posebej poudaril, da si zelo želi, da triažna fizioterapija vstopi v
Zadovoljstvo zdravstvenih delavcev z novimi intervencijami
zadovoljni nezadovoljni neopredeljeni
88 fizioterapevtki. En zdravnik kljub velikemu zadovoljstvu s to novostjo meni, da ni nujno, da se na triažno fizioterapijo napoti prav vsakega pacienta z akutno bolečino v hrbtu.
Med slabostmi te novosti je veliko zdravnikov navedlo čakalne dobe na triažno fizioterapijo (zaradi povečanega števila pacientov se je po poletju ustvarilo ozko grlo, pacienti tako na vrsto niso prišli v nekaj dneh, posledično pa so lahko imeli daljši bolniški stalež). Fizioterapevtki sta izpostavili, da so bili največ trije predpisani obiski v nekaterih primerih premalo (vendar predvsem zaradi izpolnjevanja vprašalnikov in meritev, kar je bila značilnost pilotne raziskave in ne triažne fizioterapije same po sebi).
Zdravstvenemu osebju se je delavnica za paciente s kronično bolečino v hrbtu zdela dobrodošla novost, saj so ocenili, da njihovim pacientom pomaga pri razumevanju bolečine in so njene vsebine torej koristne. Nekateri so poudarili tudi pomen celostne obravnave, za katero v ambulanti nimajo časa, in multidisciplinarno naravo delavnice, ki je pomembna pri bolnikih s kronično bolečino. Ena izmed izvajalk delavnice je kot prednost delavnice navedla tudi delo v skupini, ki omogoča, da se udeleženci učijo strategij obvladovanja bolečine drug od drugega. Nekaterim se delavnica zdi zelo zaželjena predvsem zaradi siceršnje nedostopnosti podobnih programov in ker bolnikom s kronično bolečino sami ne morejo zares pomagati.
En zdravnik je eksplicitno poudaril, da si želi, da se delavnica prenese v zdravstveni sistem in ravno to novost izpostavil kot najbolj uspešno pridobitev pilotnega testiranja dopolnjene zdravstvene obravnave.
Nekaterim zdravnikom se zdi, da bi bilo potrebno vsebino delavnice poenostaviti in da je v trenutni obliki primernejša za bolj izobražene in motivirane ljudi. Pojavil se je tudi predlog, da se delavnica obnavlja v obliki krajših delavnic, saj je potrebno bolnike s kronično bolečino ves čas spodbujati k samoaktivnosti. En zdravnik je poudaril, da so se pacienti delavnice radi udeleževali, vendar se njihov bolniški stalež vseeno ni prekinil.
Večina zdravstvenega osebja je odgovarjala, da z delom dopolnjene zdravstvene obravnave, vezane na intervencije MDPŠ, niso imeli izkušenj; na idejni ravni so se jim zdele te intervencije smiselne in potrebne, med projektom pa nekako niso zaživele. En izmed zdravnikov, ki se je posluževal konzultacije s spec. MDPŠ, in katerega pacienti so bili vključeni v poklicno rehabilitacijo, pa je poudaril, da intervencije niso imele vpliva na skrajšanje/odpravo bolniškega staleža njegovih pacientov.
89 Uvajanje sprememb v zdravstveni obravnavi v prakso je proces, v katerem
sodelujoči postopno razvijejo kritičen odnos do uveljavljenega načina dela in začnejo izkušati prednosti in pomanjkljivosti novega načina dela.
Triažna fizioterapija, ki je bila testirana skozi celotno sedemmesečno obdobje, se je najbolj uveljavila, z njo so bili zdravstvenimi delavci najbolj zadovoljni in so opazili tudi največ njenih pričakovanih pozitivnih učinkov. Triažno fizioterapijo je izkusilo tudi največ pacientov, ki so bili z njo zelo zadovoljni.
K dobrim učinkom triažne fizioterapije je poleg strokovno utemeljene zasnove koncepta triažne fizioterapije zelo pomembno pripomoglo dejstvo, da sta v testnem zdravstvenem domu delo triažnega fizioterapevta testirali dve odlični fizioterapevtki, ki sta v okviru standardnih dodatnih izobraževanj pridobili specialna fizioterapevtska znanja za izvajanje t. i. specialnih fizioterapij. Ena od njiju je tudi mednarodno uveljavljena mentorica fizioterapevtom po metodi Cyriax, ki v Sloveniji in po Evropi redno izobražuje druge fizioterapevte.
Delavnica za paciente s kronično bolečino je v prvi polovici pilotnega testiranja šele nastajala. Med njenim razvojem je pri snovalcih delavnice in pri zdravstvenih delavcih potekalo intenzivno učenje. Oboji smo začeli brati sodobno literaturo o bolečini, obiskovali smo strokovnjake za kronično nerakavo bolečino z URI Soča in poslušali izkušnje pacientov s kronično bolečino. Skozi to medsebojno učenje je nastal prvi prototip delavnice, ki je bil testiran v praksi in zelo pozitivno sprejet med pacienti in zdravstvenimi delavci. Toda testirana zasnova in izvedba delavnice še nista bili na tako visoki ravni kot triažna fizioterapija, kar se odraža tudi v izmerjenem zadovoljstvu zdravstvenih delavcev in pacientov.
Sodelovanje s spec. MDPŠ prav tako predstavlja novo intervencijo, ki na idejni ravni predvideva sodelovanje med strokovnjaki iz javnega zdravstvenega sistema, pooblaščenimi spec. MDPŠ, strokovnjaki za ergonomijo in psihologijo, predstavniki podjetij in seveda delavci, podvrženimi bolečini v hrbtu, z namenom zmanjšanja psihosocialnega in ekonomskega bremena bolečine v hrbtu. Ključni izziv, ki ga še nismo rešili in ga odraža tudi (ne)zadovoljstvo zdravstvenih strokovnjakov s konzultacijo in poklicno rehabilitacijo pa ostaja, kako v praksi poskrbeti za uspešno sodelovanje in motivacijo prej naštetih deležnikov, da se na čim bolj ekonomičen način maksimizira zdravje delavcev in prepreči negativne posledice, ki jih bolečina v hrbtu pomeni ne samo za vse omenjene, temveč tudi za zdravstveno blagajno in državni proračun. Pri tem se lahko veliko naučimo od tistih specialistov MDPŠ, ki tak način dela že udejanjajo kljub sistemskim oviram.
90 Ob koncu pilotnega testiranja so zdravstveni delavci iz obeh pilotnih okolji ocenili tudi svoje zadovoljstvo z obstoječo zdravstveno obravnano pacientov z bolečino v hrbtu.
V testnem zdravstvenem domu je bilo z obstoječo obravnavo zadovoljnih le 20 % zdravstvenih delavcev, v kontrolnem zdravstvenem domu pa slaba polovica (Slika 46).
Slika 46. Zadovoljstvo zdravstvenih delavcev iz obeh zdravstvenih domov (ZD) z obstoječo zdravstveno obravnavo ob koncu pilotnega testiranja.
SUBJEKTIVNO ZAZNANI UČINKI DOPOLNJENE ZDRAVSTVENE OBRAVNAVE Več kot 90 % zdravstvenih delavcev je med izvajanjem dopolnjene zdravstvene obravnave zaznalo, da so vedenjski vzroki za pojav bolečine v hrbtu pri pacientih, kot so prisilne drže, stres, fizična aktivnost, prevelika telesna masa ipd., bolje prepoznani oz. naslovljeni (Slika 47).
Več kot tri četrtine jih je izpostavilo, da se zaradi hitrejšega dostopa do fizioterapije akutne težave z bolečino v hrbtu pogosteje rešijo pravočasno in da je potreba po predpisovanju analgetikov manjša. Enako velik delež jih je tudi zaznal, da se pacientom težave z bolečino v hrbtu manj pogosto stopnjujejo, da je bolniški stalež zaradi bolečine v hrbtu krajši in da pacienti v manjši meri zahtevajo (neupravičene) dodatne preiskave (pri specialistih, slikovno diagnostiko ipd.).
Več kot 70 % zdravstvenih delavcev je tudi zaznalo, da pacienti s kronično bolečino izkazujejo večjo samoaktivnost pri spopadanju s svojo bolečino, da se isti pacienti manj pogosto vrnejo k osebnemu zdravniku zaradi iste težave z bolečino v hrbtu in da se bolečino v hrbtu v manjši meri »izrablja« kot razlog za (neupravičeni) bolniški stalež.
Enak delež zdravstvenih delavcev je med izvajanjem dopolnjene zdravstvene obravnave tudi opazil, da so vzroki za pojav bolečine v hrbtu, povezani z delovnim mestom, identificirani v večji meri. Toda nezanemarljiv delež zdravstvenih delavcev teh učinkov ni zaznal ali pa je do njih ostal neopredeljen.
0