Tabela 9.8: Kaj naredi vrtec kot institucija za individualno obravnavo otrok z avtizmom v vrtcu?
F(%) Kader pošilja na izobraževanje oz. usposabljanje 23 (77 %)
Organizira predavanje za starše 1 (3 %)
Kupuje posebne igrače 1 (3 %)
Drugo 5 (17 %)
Tabela 9 nam prikazuje mnenje anketiranih o tem, kaj naj naredi vrtec kot institucija za individualno obravnavo otrok z avtizmom v vrtcu.
Velika večina, in sicer kar 77 % anketiranih, meni, da vrtec kot institucija za individualno obravnavo otrok z avtizmom pošilja svoj kader na izobraževanje oz. usposabljanje. 17 % jih navaja svoje predloge glede tega, kaj naj naredi vrtec za individualno obravnavo otrok z avtizmom v vrtcu, in sicer navajajo naslednje predloge:
ti otroci naj imajo dodatno strokovno pomoč;
priskrbi pomoč pri obravnavi, načrtovanju dejavnosti;
nič;
zagotovi dodatno strokovno pomoč;
pomoč tretje osebe.
Sklenemo lahko torej, da vrtec za individualno obravnavo otrok z avtizmom skrbi predvsem tako, da svoj kader ustrezno izobražuje oz. usposablja. Manjšina anketiranih tudi meni, da bi za obravnavo otrok z avtizmom v vrtcu bila potrebna dodatna strokovna pomoč in da naj za to poskrbijo drugi in ne vzgojitelji.
Tabela 9.9: Sodelovanje pri pripravah individualnega programa za potrebe otroka z avtizmom
F(%)
Da 22 (73 %)
Ne 8 (27 %)
Tabela 10 prikazuje, ali anketirani sodelujejo pri pripravah individualnega programa za potrebe otroka z avtizmom.
Vidimo, da večina, in sicer 73 % anketiranih, sodeluje pri pripravah individualnega programa za potrebe otroka z avtizmom, medtem ko ostali (27 %) ne sodelujejo.
Na vprašanje, »kaj bi po vašem mnenju morala država postoriti za ustrezno integracijo in obravnavo otrok z avtizmom v redni program vrtca,« so anketirani podajali predvsem predloge, da je potrebna dodatna strokovna pomoč, da je potrebno več informiranosti in večja izobraženost kadra. Predvsem so prevladovali odgovori, da je potrebno več dodatne strokovne pomoči, večja strokovnost in usposobljenost kadra. Kot odgovori so se pojavljali tudi, da je treba znižati normative zaradi potreb otroka.
Tabela 9.10: Zagotovljena dodatna strokovna pomoč pri delu z avtističnim otrokom F(%)
Da 25 (83 %)
Ne 5 (17 %)
Iz tabele 11 je razvidno, ali imajo anketirani pri delu z avtističnim otrokom zagotovljeno dodatno strokovno pomoč.
Vidimo, a velika večina, to je 83 % anketiranih, ima zagotovljeno dodatno strokovno pomoč pri delu z avtističnim otrokom, medtem ko jih 17 % te pomoči nima zagotovljene. Gre za vprašanje, ali je ne potrebuje ali ni kadra, ki bi jo izvajal.
Na vprašanje, »kakšno korist ima od dodatne strokovne pomoči vzgojitelj,« so anketirani odgovarjali, da se ta korist kaže predvsem v razbremenitvi zaposlenih in pa tudi v dodatnih
10 SKLEPNE UGOTOVITVE
Glede prilagajanja prostora v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo vzgoje in izobraževanja za otroka z avtizmom smo ugotovili, da morajo anketirani najpogosteje prilagoditi prostor za zasebnost, sledi pa poseben prostor za umiritev. Prostor se sicer ni izkazal za toliko problematičnega oz. za nekaj, kar zelo pogosto zahteva določene prilagoditve.
Glede prilagoditve časa v programu vzgoje in izobraževanja za otroka z avtizmom morajo anketirani najpogosteje prilagajati čas iz razloga, ker otrok težko prenaša časovne pritiske, pa tudi zato, ker otrok pogosto potrebuje časovno zelo strukturiran dan. Tudi čas se ni izkazal za takšen problem, kot recimo komunikacija, socialne interakcije, kot bomo videli v nadaljevanju.
Komunikacija se je izkazala za bolj občutljivo področje. Namreč, izvajanje prilagoditve komunikacije v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo je kar pogosto; in sicer glede na to, da otrok ne zna vprašati, kaj želi; glede na to, da ne razume besedne komunikacije; glede na to, da se izraža predvsem nebesedno (s kretnjami, mimiko, gibi); glede na to, da se ne odziva na svoje ime; glede na to, da včasih zgleda, da ne sliši oz.
da je gluh. Glede vsega naštetega anketirani pravijo, da morajo komunikacijo pogosto prilagajati.
Glede prilagajanja načina dela v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo za otroka z avtizmom morajo anketirani najpogosteje prilagajati način dela glede na občasne krize, jeze, agresije. Precej pogosto ga morajo prilagajati tudi, ker ne sledi navodilom in glede na to, da je v svojem svetu.
Tudi prilagoditve socialne interakcije sodijo med problematično področje, saj morajo anketirani v posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroka z avtizmom takšne prilagoditve izvajati pogosto; in sicer najpogosteje zato, ker ima otrok težave pri vklapljanju v družbo, pa tudi zato, ker ne razume družbenih pravil, ki jih vrstniki razumejo, ter glede na to, da ne zmore prepoznati, kako se drug počuti. Socialne interakcije morajo pogosto prilagajati
tudi glede na to, da otrok išče potrditve in tolažbe; glede na odnos otroka z drugimi otroci; pa tudi glede na to, da začne neprimerno temo za pogovor.
Anketirani morajo pogosto izvajati tudi prilagoditve dejavnosti (jezik, matematika, gibanje, umetnost, družba, narava) v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo; in sicer morajo potrebam otroka najpogosteje prilagajati družabne odnose, vzdušje otroka. Prav tako morajo pri stiku z naravo pogosto prilagajati delo otroku (npr. pri srečanju z živalmi, vodo itd.). Delo pa morajo otroku pogosto tudi jezikovno prilagoditi, in sicer tako, da se uporabljajo enostavnejša besedila.
Zanimalo nas je mnenje anketiranih, kaj lahko oz. naj naredi vrtec kot institucija za individualno obravnavo otrok z avtizmom v vrtcu. Velika večina jih meni, da vrtec v ta namen svoj kader pošilja na izobraževanje oz. usposabljanje. Torej pridobivanje novih znanj in sposobnosti vidijo kot rešitev za boljšo obravnavo otrok z avtizmom.
Ugotovili smo tudi, da večina anketiranih sodeluje pri pripravah individualnega programa za potrebe otroka z avtizmom. Menimo, da je takšno sodelovanje potrebno za pripravo kakovostnega individualnega programa. Vzgojitelj sam najbolje ve, kakšne so potrebe, želje otroka.
Glede vprašanja, kaj bi po mnenju anketiranih morala država postoriti za ustrezno integracijo in obravnavo otrok z avtizmom v redni program vrtca, so bili anketirani kar »zgovorni«.
Predvsem se ponavljajo odgovori, da bi bilo potrebno zagotoviti:
več strokovne pomoči pri delu z otroki;
več kadra in izobraževanj, usposabljanj za kader;
zagotoviti in urediti ustrezne prostore;
znižanje normativov, ker otrok potrebuje več pozornosti.
Zanimivo, da velika večina anketiranih navaja, da ima zagotovljeno dodatno strokovno pomoč pri delu z avtističnim otrokom, medtem navajajo, kot smo predhodno navedli, da bi morala država za ustrezno integracijo in obravnavo otrok z avtizmom v redni program vrtca zagotoviti več kadra, več strokovne pomoči.
Glede koristi, ki jih ima vzgojitelj od dodatne strokovne pomoči, so anketirani navajali predvsem, da ob takšni pomoči:
se lažje posvetijo svojemu delu, ostalim otrokom;
so učinkovitejši pri delu;
dobijo pomoč in usmeritve pri delu;
pridobijo izkušnje, nova znanja.
Glede na povprečne ocene smo ugotovili, da se najpogosteje izvaja prilagoditev socialnih interakcij in prilagoditev komunikacije. Temu sledi izvajanje prilagoditev načina dela in dejavnosti ter nato izvajanje prilagoditve prostora in časa. Glede na to, da se povprečne ocene gibljejo od 3,6 do 4,1, vidimo, da se vse prilagoditve izvajajo bolj ali manj pogosto. Tako bi lahko na podlagi dobljenih rezultatov podrobneje raziskali, zakaj se najpogosteje izvajajo ravno socialne interakcije in komunikacija. Kaj je razlog, da je temu tako? Je razlog v otrocih ali v strokovnosti vzgojiteljev?
Ugotovili smo tudi, da se vrtec loteva reševanja problematike dela oz. individualne obravnave otrok z avtizmom tako, da svoje zaposlene pošilja na izobraževanje oz. usposabljanje.
Menimo, da je potrebno predvsem praktično pridobivanje izkušenj. Ugotovili smo tudi, da večina anketiranih sodeluje pri pripravah individualnega programa za potrebe otroka z
avtizmom. Lahko bi nadalje ugotavljali, zakaj jih slaba četrtina ne sodeluje, torej razlog, zakaj je tako. Prav tako smo ugotovili, da ima velika večina anketiranih zagotovljeno dodatno strokovno pomoč pri delu z avtističnim otrokom in tudi tukaj bi lahko ugotavljali, zakaj je preostali nimajo.
11 LITERATURA IN VIRI
1. Bahovec, E. D., Krajnc, S., Cvetko, I., Marjanovič Umek, L. in Videmšek, M. (1999).
Kurikulum za vrtce. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana.
2. Barbirić, A. (2014). Navodila za delo z otroki z avtistično motnjo v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
3. Barbirić, A., Božič, A., Pašič, V., & Rupar, T. (2014). Navodila za delo z otrok z avtistično motnjo v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
4. Čas, M., Kastelic, L. in Šter, M. (2003). Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami.
Ljubljana: Strokovni svet RS za splošno izobraževanje.
5. Federnsber, N. (2010). Otrok z avtizmom v rednem izobraževanju: študija primera.
Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
6. Karba, M., Meško, M., Pušenjak, M., Širec, A., Tabor, T., Zupančič, M., Žgur, E. (2010).
Bivanje na prostem kot možnost učenja otrok v vrtcu. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 8(1), str. 39–111.
7. Kobal, A. B. (2009). Možni vpliv živega srebra na patogenezo avtizma. Zdravniški vestnik, 78(1), str. 37–44.
8. Macedoni-Lukšič, M. (2006). Spekter avtistične motnje. V T. Battelino (Ur.). Novosti v otroški gastroenterologiji (str. 115–126). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta.
9. Patterson, D. (2009). Avtizem: kako najti pot iz tega blodnjaka: vodnik za starše pri biomedicinski obravnavi spektra avtističnih motenj. Ljubljana: Modrijan.
10. Poljšak-Škraban, O. (2011). Razumevanje in odzivanje na problematiko otrok s težavami v socialni integraciji. Socialna pedagogika, 15(2), 99–102.
11. Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami (2013).
Uradni list RS, št. 88/2013.
12. Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2011–2016. (2011). Ljubljana:
Ministrstvo za zdravje.
13. Rovšek, M. (2009). Stanje na področju vključevanja otrok z motnjami v duševnem razvoju v šolski sistem. Sodobna pedagogika, 60(1), str. 350–360.
14. Stropnik, S., & Kodrič, J. (2012). Prilagoditvene spretnosti. Psihološka obzorja, 21(2), str.
41–50.
15. Utroša, M. (2006). Integracija otroka z Downovim sindromom v vrtec. Sodobna pedagogika, 57(123), str. 394–399.
16. Werdonig, A., Vizjak Kure, T., & Švaglič, M. (2009). Smernic za delo v oddelkih za predšolske otroke z motnjami avtističnega spektra–MAS. Ljubljana: Strokovni svet RS za splošno izobraževanje.
17. Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami–ZUOPP-1. (2011). Uradni list RS, št.
58/2011.
18. Žagar, D. (2012). Drugačni učenci. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
19. Žnidaršič, D. (2004). Socialnopedagoško diagnosticiranje v predšolskem obdobju.
Socialna pedagogika, 8(3), str. 315–330.
12 PRILOGE
Priloga 1: Anketni vprašalnik
ANKETA
Spoštovani,
v okviru diplomskega dela na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani opravljam raziskavo na temo individualnega pristopa pri integraciji otroka z avtizmom v vrtec (v anketi otrok). V ta namen Vas prosim za nekaj minut Vašega časa, da izpolnite anketni vprašalnik, ki je pred Vami. Anketa je anonimna. Pridobljeni podatki bodo uporabljeni izključno za potrebe diplomskega dela.
Neža Žnidar Hvala za Vaš čas in sodelovanje!
Starost
a) 20 - 40 let b) 41 - 60 let
1. Prosim označite oz. ocenite ali in kako pogosto izvajate spodaj naštete prilagoditve v programu vzgoje in izobraževanja za otroka z avtizmom. Pri tem upoštevajte naslednje vrednosti ocene: 1-nikoli, 2-včasih, 3-redko, 4-pogosto, 5-vedno.
1.1 Prilagoditev prostora
nikoli vedno Ali otrok potrebuje poseben prostor kamor se umakne za zasebnost, intimnost? 1 2 3 4 5 Ali otrok potrebuje poseben prostor za umiritev? 1 2 3 4 5 Ali mora biti prostor v jedilnici prilagojen otroku? 1 2 3 4 5 Ali je prostor opremljen s posebnimi izdelki v katerih otrok prepozna svojo
individualnost (svojo igračo, svoj predmet itd.)?
1 2 3 4 5
Ali otrok potrebuje posebej strukturiran prostor (področje za delo, za igro, umirjanje, umik)?
1 2 3 4 5
Ali mora biti otrokov delovni prostor na posebnem mestu (npr. blizu vzgojiteljice, blizu ona)?
1 2 3 4 5
Ali je za otroka potrebna tudi drugačna zunanja ureditev prostora zaradi varnosti?
1 2 3 4 5
1.2 Prilagoditev časa
nikoli vedno Ali dolgo traja da otrok pristopi k vodeni dejavnosti? 1 2 3 4 5 Ali otrok potrebuje časovno zelo strukturiran dan? 1 2 3 4 5 Ali težko prenese časovne pritiske? 1 2 3 4 5 Ali je potrebno otroku posebej opredeliti čas začetka in konca
določene dejavnosti?
1 2 3 4 5
Ali se morate otroku časovno prilagoditi glede na to, da ne želi sodelovati pri določenih aktivnostih, igrah?
1 2 3 4 5
Ali se morate otroku časovno prilagoditi glede na to, da čas raje preživi sam?
1 2 3 4 5
1.3 Prilagoditev komunikacije
nikoli vedno Ali prilagajate komunikacijo otroku glede na to, da vas ne gleda v
oči?
1 2 3 4 5
Ali prilagajate komunikacijo otroku glede na to, da ne razume besedne komunikacije?
1 2 3 4 5
Ali prilagajate komunikacijo otroku glede na to, da se izraža predvsem nebesedno (s kretnjami, mimiko, gibi)?
1 2 3 4 5
Ali prilagajate komunikacijo otroku glede na to, da se ne odziva na svoje ime?
1 2 3 4 5
Ali prilagajate komunikacijo otroku glede na to, da ne zna vprašati kaj želi?
1 2 3 4 5
Ali prilagajate komunikacijo otroku glede na to, da včasih zgleda, da ne sliši oz. da je gluh?
1 2 3 4 5
1.4 Prilagoditev načina dela
nikoli vedno Ali prilagajate način dela otroku glede na to, da ne sledi
navodilom?
1 2 3 4 5
Ali prilagajate način dela otroku glede na to, da se raje igra sam? 1 2 3 4 5 Ali prilagajate način dela otroku glede na to, da se navezuje na
določene igrače?
1 2 3 4 5
Ali prilagajate način dela otroku glede na občasne krize jeze, agresije?
1 2 3 4 5
Ali prilagajate način dela otroku glede na njegovo pretirano samostojnost?
1 2 3 4 5
Ali prilagajate način dela otroku glede nato, da je v svojem svetu? 1 2 3 4 5
1.5 Prilagoditev socialne interakcije
nikoli vedno Ali prilagajate svoj odnos do otroka glede na to, da ne razume
družbenih pravil, ki jih vrstniki razumejo?
1 2 3 4 5
Ali prilagajate svoj odnos do otroka glede na to, da ne zmore prepoznati kako se drug počuti?
1 2 3 4 5
Ali prilagajate svoj odnos do otroka glede na to, da ne išče potrditve in tolažbe?
1 2 3 4 5
Ali prilagajate svoj odnos do otroka glede na to, kakšen je njegov odnos z drugimi otroci?
1 2 3 4 5
Ali prilagajate svoj odnos do otroka glede na to, da začne neprimerno temo za pogovor?
1 2 3 4 5
Ali prilagajate svoj odnos do otroka glede na to, da ima težave pri vklapljanju v družbo?
1 2 3 4 5
1.6 Prilagoditve zvajanja dejavnosti (jezik, matematika, gibanje, umetnost, družba, narava) nikoli vedno Ali morate svoje delo za otroka jezikovno prilagoditi, tako da se
uporabljajo enostavnejša besedila?
1 2 3 4 5
Ali morate za otroka prilagajati matematične vsebine tako, da so te manj zahtevne?
1 2 3 4 5
Ali je gibalna aktivnost prilagojena potrebam otroka tako, da je ta manj zahtevna?
1 2 3 4 5
Ali je potrebno umetniško izražanje prilagoditi potrebam otroka (npr.
pri petju, plesu, risanju)?
1 2 3 4 5
Ali je potrebno družabne odnose, vzdušje, prilagajati potrebam otroka?
1 2 3 4 5
Ali je potrebno pri stiku z naravo delo prilagoditi otroku (npr. pri srečanju z živalmi, vodo itd.)?
1 2 3 4 5
2. Kaj naredi vrtec kot institucija za individualno obravnavo otrok z avtizmom v vrtcu?
a) kader pošilja na izobraževanje oz. usposabljanje b) organizira predavanja za starše
c) kupuje posebne igrače
d) drugo:__________________________________________________
3. Ali sodelujete pri pripravah individualnega programa za potrebe otroka z avtizmom?
a) da b) ne
4. Kaj bi po vašem mnenju morala država postoriti za ustrezno integracijo in obravnavo
5. Ali ima otrok imate pri delu z avtističnim zagotovljeno dodatno strokovno pomoč?
a) da b) ne
6. Kakšno korist ima od dodatne strokovne pomoči vzgojitelj?
________________________________________________________________________
________________________________________________________________________