Vrednotenje spremenljivk - PRILAGAJANJE VZGOJNEGA DELA OTROKU Z AVTIZMOM

8.4 Vrednotenje spremenljivk

Spremenljivke vseh sklopov prvega vprašanja so se vrednotile z ocenami na lestvici od 1 do 5 (1 ‒ nikoli, 2 ‒ včasih, 3 ‒ redko, 4 ‒ pogosto, 5 ‒ vedno). Spremenljivka drugega vprašanja se je vrednotila z odgovori izbirnega tipa, spremenljivka tretjega vprašanja z odgovori da ali ne, spremenljivka četrtega vprašanja na podlagi prostih odgovorov, spremenljivka petega vprašanja z odgovori da ali ne in spremenljivka šestega vprašanja se je vrednotila na podlagi prostih odgovorov.

8.6 Postopek zbiranja podatkov

Z anketo med vzgojitelji teh otrok se bodo ugotavljale specifične vsebine in drugačna realizacija kurikula, kot se realizira za otroke z avtizmom.

Podatke smo pridobivali z anketnim vprašalnikom. Le-tega smo osebno razdelili s pomočjo zaposlenih v vrtcih. Anketirani so bili vzgojitelji oz. vzgojiteljice, ki imajo v svoji skupini otroka z avtizmom. Raziskava je potekala meseca decembra 2015. Nekaj jih je bilo razposlanih po elektronski poti. Na voljo so imeli en teden, da izpolnijo anketne vprašalnike in jih pustijo v ta namen pripravljeni kuverti, ali vrnejo po elektronski poti. Po preteku časa anketiranja smo prevzeli izpolnjene in vrnjene vprašalnike, ki so bili oddani v kuverti.

Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno in anonimno. Sodelujoči so bili o tem obveščeni in seznanjeni z možnostjo, da odklonijo sodelovanje. Vprašalnik je v prilogi 1.

9 REZULTATI Z INTERPRETACIJO

9.1 Globalni pregled rezultatov

Tabela 9.1: Globalni pregled rezultatov

M ð

Prilagoditev prostora 3,6 1,2

Prilagoditev časa 3,6 1,0

Prilagoditev komunikacije 4,1 0,9

Prilagoditev načina dela 3,8 1,1

Prilagoditev socialne interakcije 4,1 0,9

Prilagoditev dejavnosti 3,8 0,9

Vse prilagoditve 3,8 1,0

Iz tabele 2 vidimo globalni pregled rezultatov. Kot je razvidno iz rezultatov, se najpogosteje izvaja prilagoditev socialnih interakcij in prilagoditev komunikacije. Tu so ocene vseh anketiranih vzgojiteljic, tudi najbolj homogene. Sledi izvajanje prilagoditev načina dela in dejavnosti ter nato izvajanje prilagoditve prostora in časa.

Glede na standardni odklon, ki je bil najvišji pri prilagoditvi prostora, vidimo, da so bili tukaj odgovori najbolj razpršeni, kar pomeni, da so posamezniki, ki to pogosteje, in drugi, ki to redkeje potrebujejo. Tudi glede prilagoditve načina dela je bil standardni odklon precej visok in so bili tudi tukaj odgovori bolj kot ne razpršeni. Podobno lahko rečemo za odgovore pri prilagoditvi časa, kjer je standardni odklon nekoliko nižji, a še vedno visok. Glede odgovorov pri prilagoditvi komunikacije, socialne interakcije in dejavnosti je bil standardni odklon najnižji, čeprav še vedno relativno visok. Tudi glede vseh prilagoditev je bil standardni

9.2 Pregled rezultatov po področjih prilagajanja

Predstavljamo pregled rezultatov po posameznih področjih prilagajanja, in sicer glede na naslednja področja: prostor, čas, komunikacija, način dela, socialna interakcija in dejavnosti.

Prilagoditev prostora

Tabela 9.2: Izvajanje prilagoditve prostora v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo

Ali otrok potrebuje poseben prostor, kamor se umakne za

Ali otrok potrebuje posebej strukturiran prostor (področje za delo, za igro, umirjanje, umik)?

blizu vzgojiteljice, blizu otroka vzgojiteljica)? drugačna zunanja ureditev prostora zaradi varnosti?

Tabela 3 nam prikazuje, kako pogosto anketirani izvajajo prilagoditve prostora v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo.

Vidimo lahko, da 43 % anketiranih pravi, da otrok vedno potrebuje poseben prostor, kamor se umakne za zasebnost, intimnost. Povprečna ocena 4,2 kaže na to, da otrok pogosto potrebuje takšen prostor za zasebnost. Prav tako pogosto potrebuje poseben prostor za umiritev, kar pravi 50 % anketiranih ter povprečna ocena 4,0. Vzgojitelji so pri teh ocenah tudi najbolj homogeni, saj standardni odklon znaša 0,9 oziroma 1,0, kar predstavlja najmanjšo variabilnost.

Povprečna ocena 3,6 kaže na to, da je prostor pogosto opremljen s posebnimi izdelki, v katerih otrok prepozna svojo individualnost (svojo igračo, svoj predmet itd.). Da je temu vedno tako, meni 30 % anketiranih. S povprečno oceno 3,6 tudi ocenjujejo, da mora biti otrokov delovni prostor pogosto na posebnem mestu (npr. blizu vzgojiteljice, blizu otroka vzgojiteljica). Da je redko tako, jih meni 33 % anketiranih. Odgovori so bili glede na standardni odklon 1,2 precej razpršeni, kar pomeni, da so posamezniki, ki to pogosteje, in drugi, ki to redkeje potrebujejo.

S povprečno oceno 3,5 ocenjujejo, da je za otroka redko do pogosto potrebna tudi drugačna zunanja ureditev prostora zaradi varnosti. 37 % jih meni, da je to potrebno pogosto.

S povprečno oceno 3,4 anketirani ocenjujejo, da otrok redko potrebuje posebej strukturiran prostor (področje za delo, za igro, umirjanje, umik). Tako jih meni 30 % anketiranih. Prav tako jih 30 % meni, da otroci pogosto potrebujejo tak prostor. Odgovori so bili glede na standardni odklon 1,1 precej razpršeni, kar pomeni,da so posamezniki, ki to pogosteje, in drugi, ki to redkeje potrebujejo.

S povprečno oceno 3,0 anketirani ocenjujejo, da mora biti prostor v jedilnici redko prilagojen otroku. Glede teh odgovorov so si bili anketirani precej neenotni (standardni odklon 1,6). In čeprav so prevladovali tisti (27 %), ki menijo, da mora biti prostor v jedilnici vedno

Prilagoditev časa

Tabela 9.3: Izvajanje prilagoditve časa v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo želi sodelovati pri določenih aktivnostih, igrah? prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo.

Glede na povprečno oceno 3,9 anketirani menijo, da otrok z avtizmom pogosto težko prenaša časovne pritiske. Tako jih meni tudi večina (33 %) anketiranih, čeprav jih še nekoliko manj (30 %) meni, da časovne pritiske težko prenašajo vedno ali redko.

S povprečno oceno 3,8 ocenjujejo, da otrok pogosto potrebuje časovno zelo strukturiran dan.

Tako meni največ (40 %) anketiranih.

S povprečno oceno 3,6 anketirani ocenjujejo, da je otroku pogosto potrebno posebej opredeliti čas začetka in konca določene dejavnosti. 30 % jih meni, da je tako pogosto, in 30 %, da redko. Prav tako s povprečno oceno 3,6 ocenjujejo, da se morajo otroku pogosto časovno

da je to potrebno redko, in 30 %, da vedno. Odgovori so bili glede na standardni odklon 1,1 precej razpršeni.

S povprečno oceno 3,4 anketirani ocenjujejo, da redko dolgo traja, da otrok pristopi k vodeni dejavnosti. Tako jih meni največ (33 %) anketiranih. Prav tako s povprečno oceno 3,4 ocenjujejo, da se morajo redko otroku časovno prilagoditi glede na to, da ta čas raje preživi sam. Tako jih meni največ (33 %) anketiranih. Odgovori so bili glede na standardni odklon 1,1 precej razpršeni, kar pomeni, da so posamezniki, ki to pogosteje, in drugi, ki to redkeje potrebujejo.

Glede na to, da so najpogosteje potrebne prilagoditve glede časovnega pritiska in prilagoditve glede časovno strukturiranega dne, lahko sklepamo, da je to zato, ker otroci enostavno bolje funkcionirajo, če vedo, kako bo potekal njihov dan, da ne marajo nekakšnih odstopanj in tudi ne, da jih kdo preveč priganja pri njihovih dnevnih aktivnostih. Morda je razlog tudi ta, da vzgojitelji te otroke obravnavajo nekoliko drugače v primeru prilagoditve časa in jih obravnavajo kot otroke, pri katerih je potrebno drugače razporediti dan.

Prilagoditev komunikacije

Tabela 9.4: Izvajanje prilagoditve komunikacije v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo otroku glede na to, da včasih zgleda, da ne sliši oz. da je

Tabela 5 nam prikazuje, kako pogosto anketirani izvajajo prilagoditve komunikacije v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo.

S povprečno oceno 4,2 anketirani ocenjujejo, da pogosto prilagajajo komunikacijo otroku glede na to, da včasih zgleda, da ne zna vprašati, kaj želi. Tako jih meni 47 % anketiranih in kar 40 % jih meni, da mora iz tega razloga vedno prilagoditi komunikacijo z otrokom.

S povprečno oceno 4,1 anketirani ocenjujejo, da pogosto prilagajajo komunikacijo otroku

komunikacijo iz tega razloga, in 37 %, da vedno. S povprečno oceno 4,1 tudi ocenjujejo, da morajo pogosto prilagajati komunikacijo otroku glede na to, da se izraža predvsem nebesedno (s kretnjami, mimiko, gibi). Tega mnenja jih je 30 % anketiranih, medtem ko jih večina, in sicer 43 %, meni, da morajo komunikacijo iz tega razloga prilagajati vedno. Prav tako s povprečno oceno 4,1 tudi ocenjujejo, da morajo pogosto prilagajati komunikacijo otroku glede na to, da se ne odziva na svoje ime. Tako jih meni 33 % anketiranih, medtem ko jih večina, in sicer 43 %, meni, da morajo komunikacijo iz tega razloga prilagajati vedno.

S povprečno oceno 3,9 anketirani ocenjujejo, da morajo pogosto prilagoditi komunikacijo otroku glede na to, da včasih zgleda, da ne sliši oz. da je gluh. Tako jih meni 30 %, medtem ko jih 37 % meni, da morajo komunikacijo iz tega razloga prilagoditi vedno.

Kot vidimo iz ocen, se precej pogosto izvajajo prilagoditve komunikacije v posebnem programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo. Zaradi narave avtizma otroci res potrebujejo nekoliko več prilagoditve, saj smo ugotovili, da je razvoj govora pri otrocih z avtizmom v korelaciji z njihovimi kognitivnimi in socialnimi sposobnostmi in da prav ta primanjkljaj na področju komunikacije predstavlja ključni kriterij za diagnozo avtizma. Zato ne preseneča, da otroci pri komunikaciji res pogosteje potrebujejo prilagoditve.

Prilagoditev načina dela

Tabela 9.5: Izvajanje prilagoditve načina dela v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo

Tabela 6 nam prikazuje, kako pogosto anketirani izvajajo prilagoditve načina dela v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo.

S povprečno oceno 4,0 anketirani ocenjujejo, da pogosto prilagajajo način dela otroku glede na občasne krize jeze, agresije. Tako jih meni tudi večina (40 %) in le nekaj manj (37 %), da morajo način dela iz tega razloga prilagajati vedno. Odgovori so bili glede na standardni odklon 1,1 precej razpršeni, kar pomeni, da so posamezniki, ki to pogosteje, in drugi, ki to redkeje potrebujejo.

S povprečno oceno 3,9 anketirani ocenjujejo, da pogosto prilagajajo način dela otroku glede na to, da ne sledi navodilom. 33 % jih meni, da je tako, in 33 %, da morajo način dela iz tega razloga prilagajati vedno. Prav tako s povprečno oceno 3,9 ocenjujejo, da pogosto prilagajajo

način dela otroku glede na to, da je v svojem svetu. 40 % jih meni, da je tako, in 33 %, da morajo način dela iz tega razloga prilagajati vedno. Odgovori so bili glede na standardni odklon 1,1 precej razpršeni, kar pomeni, da so posamezniki, ki to pogosteje, in drugi, ki to redkeje potrebujejo.

S povprečno oceno 3,7 anketirani ocenjujejo, da pogosto prilagajajo način dela otroku glede na to, da se raje igra sam. Tega mnenja je 43 % anketiranih. Prav tako s povprečno oceno 3,7 ocenjujejo, da pogosto prilagajajo način dela glede na to, da se otrok navezuje na določene igrače. Tako jih meni 23 % anketiranih, medtem ko jih 30 % meni, da iz tega razloga način dela prilagajajo redko in 30 % da vedno. Odgovori so bili glede na standardni odklon 1,1 precej razpršeni, kar pomeni, da so posamezniki, ki to pogosteje, in drugi, ki to redkeje potrebujejo.

S povprečno oceno 3,6 anketirani ocenjujejo, da pogosto prilagajajo način dela otroku glede na otrokovo pretirano samostojnost. Tako jih meni 27 % anketiranih, medtem ko jih 37 % meni, da redko prilagajajo način dela iz tega razloga in 23 % da ga prilagajajo vedno.

Če otrok občuti občasno krizo, jezo, agresijo, ne preseneča, da je za to potrebna prilagoditev načina dela. Podobno velja v primeru, kadar ne sledi navodilom in kadar je v svojem svetu ter v vseh drugih primerih. Gre za značilnosti otrok z avtizmom. Zato takšne ocene za prilagoditve ne presenečajo.

Prilagoditev socialne interakcije

Tabela 9.6: Izvajanje prilagoditve socialne interakcije v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo

Tabela 7 nam prikazuje, kako pogosto anketirani izvajajo prilagoditve socialne interakcije v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo.

S povprečno oceno 4,3 anketirani ocenjujejo, da pogosto prilagajajo svoj odnos do otroka glede na to, da ima težave pri vklapljanju v družbo. Tako jih meni 47 % anketiranih, 43 % jih meni, da iz tega razloga vedno prilagajajo odnos.

S povprečno oceno 4,2 anketirani ocenjujejo, da pogosto prilagajajo svoj odnos do otroka glede na to, da ne razume družbenih pravil, ki jih vrstniki razumejo, ter prav tako s povprečno oceno 4,2, da pogosto prilagajajo svoj odnos do otroka glede na to, da ne zmore prepoznati, kako se počuti drug. Tega mnenja je 47 % anketiranih, medtem ko jih 40 % pravi, da odnos iz tega razloga prilagajajo vedno.

S povprečno oceno 4,1 anketirani ocenjujejo, da pogosto prilagajajo svoj odnos do otroka glede na to, da ne išče potrditve in tolažbe. Tako jih meni 37 % in enak odstotek jih meni, da iz tega razloga odnos prilagajajo vedno.

S povprečno oceno 4,0 anketirani ocenjujejo, da pogosto prilagajajo svoj odnos do otroka glede na to, kakšen je njegov odnos z drugimi otroki. Tako jih meni 40 % in 37 %, da odnos iz tega razloga prilagajajo vedno. Odgovori so bili glede na standardni odklon 1,1 precej razpršeni, kar pomeni, da so posamezniki, ki to pogosteje, in drugi, ki to redkeje potrebujejo.

S povprečno oceno 3,9 anketirani ocenjujejo, da pogosto prilagajajo svoj odnos do otroka glede na to, da začne neprimerno temo za pogovor. Tako jih meni le 27 % anketiranih in 40

%, da odnos iz tega razloga prilagajajo vedno. Odgovori so bili glede na standardni odklon 1,2 precej razpršeni, kar pomeni, da so posamezniki, ki to pogosteje, in drugi, ki to redkeje potrebujejo.

Tudi pri socialni interakciji, podobno kot pri komunikaciji, so prilagoditve precej pogoste.

Kot smo ugotovili, se otroci z avtizmom socialnih veščin ne učijo z opazovanjem in

Prilagoditev dejavnosti

Tabela 9.7: Izvajanje prilagoditve dejavnosti v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo tako, da je ta manj zahtevna?

0 naravo delo prilagoditi otroku (npr. pri srečanju z živalmi,

Tabela 8 nam prikazuje, kako pogosto anketirani izvajajo prilagoditve izvajanja dejavnosti (jezik, matematika, gibanje, umetnost, družba, narava) v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo.

S povprečno oceno 4,1 anketirani ocenjujejo, da morajo pogosto prilagajati družabne odnose, vzdušje potrebam otroka. Tako jih meni 50 % anketiranih, medtem ko jih 33 % vedno prilagaja družabne odnose, vzdušje potrebam otroka.

S povprečno oceno 4,0 anketirani ocenjujejo, da je pri stiku z naravo potrebno pogosto delo prilagoditi otroku (npr. pri srečanju z živalmi, vodo itd.). Tega mnenja je 23 % anketiranih, medtem ko jih kar 47 % meni, da iz tega razloga delo vedno prilagajajo otroku. Odgovori so bili glede na standardni odklon 1,1 precej razpršeni, kar pomeni ,da so posamezniki, ki to pogosteje, in drugi, ki to redkeje potrebujejo.

S povprečno oceno 3,9 anketirani ocenjujejo, da morajo svoje delo za otroka jezikovno prilagoditi tako, da se uporabljajo enostavnejša besedila. 30 % anketiranih meni, da je tako pogosto, 30 %, da vedno in 40%, da redko.

S povprečno oceno 3,7 anketirani ocenjujejo, da morajo za otroka pogosto prilagajati matematične vsebine tako, da so te manj zahtevne. Tako jih meni 27 % anketiranih, medtem ko jih 43 % meni, da morajo to početi redko. Prav tako s povprečno oceno 3,7 ocenjujejo, da morajo umetniško izražanje pogosto prilagoditi potrebam otroka (npr. pri petju, plesu, risanju). Tako jih meni 37 %, medtem ko jih 27 % meni, da se iz tega razloga vedno prilagajajo potrebam otroka. Odgovori so bili glede na standardni odklon 1,1 precej razpršeni, kar pomeni, da so posamezniki, ki to pogosteje, in drugi, ki to redkeje potrebujejo.

S povprečno oceno 3,6 anketirani ocenjujejo, da morajo pogosto prilagajati gibalno aktivnost potrebam otroka tako, da je ta manj zahtevna. Tako jih meni 43 % anketiranih, medtem ko jih 30 % meni, da morajo to početi redko.

Glede na potrebe otrok z avtizmom in značilnost avtizma ne preseneča, da je potrebnih največ prilagoditev glede družabnih odnosov. Ugotovili smo, da je aktivno učenje otrok z avtizmom v celoti odvisno od pozitivne interakcije med odraslimi in otroki. Tako lahko sklepamo, da vzgojitelji pogosto izvajajo prilagoditve glede družbenih odnosov, ker je pomemben njihov odnos z otroki. Prav tako je naloga odraslih (tudi vzgojiteljev), da pomagajo otroku, da se

9.3 Pregled ostalih rezultatov

Tabela 9.8: Kaj naredi vrtec kot institucija za individualno obravnavo otrok z avtizmom v vrtcu?

F(%) Kader pošilja na izobraževanje oz. usposabljanje 23 (77 %)

Organizira predavanje za starše 1 (3 %)

Kupuje posebne igrače 1 (3 %)

Drugo 5 (17 %)

Tabela 9 nam prikazuje mnenje anketiranih o tem, kaj naj naredi vrtec kot institucija za individualno obravnavo otrok z avtizmom v vrtcu.

Velika večina, in sicer kar 77 % anketiranih, meni, da vrtec kot institucija za individualno obravnavo otrok z avtizmom pošilja svoj kader na izobraževanje oz. usposabljanje. 17 % jih navaja svoje predloge glede tega, kaj naj naredi vrtec za individualno obravnavo otrok z avtizmom v vrtcu, in sicer navajajo naslednje predloge:

 ti otroci naj imajo dodatno strokovno pomoč;

 priskrbi pomoč pri obravnavi, načrtovanju dejavnosti;

 nič;

 zagotovi dodatno strokovno pomoč;

 pomoč tretje osebe.

Sklenemo lahko torej, da vrtec za individualno obravnavo otrok z avtizmom skrbi predvsem tako, da svoj kader ustrezno izobražuje oz. usposablja. Manjšina anketiranih tudi meni, da bi za obravnavo otrok z avtizmom v vrtcu bila potrebna dodatna strokovna pomoč in da naj za to poskrbijo drugi in ne vzgojitelji.

Tabela 9.9: Sodelovanje pri pripravah individualnega programa za potrebe otroka z avtizmom

F(%)

Da 22 (73 %)

Ne 8 (27 %)

Tabela 10 prikazuje, ali anketirani sodelujejo pri pripravah individualnega programa za potrebe otroka z avtizmom.

Vidimo, da večina, in sicer 73 % anketiranih, sodeluje pri pripravah individualnega programa za potrebe otroka z avtizmom, medtem ko ostali (27 %) ne sodelujejo.

Na vprašanje, »kaj bi po vašem mnenju morala država postoriti za ustrezno integracijo in obravnavo otrok z avtizmom v redni program vrtca,« so anketirani podajali predvsem predloge, da je potrebna dodatna strokovna pomoč, da je potrebno več informiranosti in večja izobraženost kadra. Predvsem so prevladovali odgovori, da je potrebno več dodatne strokovne pomoči, večja strokovnost in usposobljenost kadra. Kot odgovori so se pojavljali tudi, da je treba znižati normative zaradi potreb otroka.

Tabela 9.10: Zagotovljena dodatna strokovna pomoč pri delu z avtističnim otrokom F(%)

Da 25 (83 %)

Ne 5 (17 %)

Iz tabele 11 je razvidno, ali imajo anketirani pri delu z avtističnim otrokom zagotovljeno dodatno strokovno pomoč.

Vidimo, a velika večina, to je 83 % anketiranih, ima zagotovljeno dodatno strokovno pomoč pri delu z avtističnim otrokom, medtem ko jih 17 % te pomoči nima zagotovljene. Gre za vprašanje, ali je ne potrebuje ali ni kadra, ki bi jo izvajal.

Na vprašanje, »kakšno korist ima od dodatne strokovne pomoči vzgojitelj,« so anketirani odgovarjali, da se ta korist kaže predvsem v razbremenitvi zaposlenih in pa tudi v dodatnih

10 SKLEPNE UGOTOVITVE

Glede prilagajanja prostora v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo vzgoje in izobraževanja za otroka z avtizmom smo ugotovili, da morajo anketirani najpogosteje prilagoditi prostor za zasebnost, sledi pa poseben prostor za umiritev. Prostor se sicer ni izkazal za toliko problematičnega oz. za nekaj, kar zelo pogosto zahteva določene prilagoditve.

Glede prilagoditve časa v programu vzgoje in izobraževanja za otroka z avtizmom morajo anketirani najpogosteje prilagajati čas iz razloga, ker otrok težko prenaša časovne pritiske, pa tudi zato, ker otrok pogosto potrebuje časovno zelo strukturiran dan. Tudi čas se ni izkazal za takšen problem, kot recimo komunikacija, socialne interakcije, kot bomo videli v nadaljevanju.

Komunikacija se je izkazala za bolj občutljivo področje. Namreč, izvajanje prilagoditve komunikacije v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo je kar pogosto; in sicer glede na to, da otrok ne zna vprašati, kaj želi; glede na to, da ne razume besedne komunikacije; glede na to, da se izraža predvsem nebesedno (s kretnjami, mimiko, gibi); glede na to, da se ne odziva na svoje ime; glede na to, da včasih zgleda, da ne sliši oz.

da je gluh. Glede vsega naštetega anketirani pravijo, da morajo komunikacijo pogosto prilagajati.

Glede prilagajanja načina dela v programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo za otroka z avtizmom morajo anketirani najpogosteje prilagajati način dela glede na občasne krize, jeze, agresije. Precej pogosto ga morajo prilagajati tudi, ker ne sledi navodilom in glede na to, da je v svojem svetu.

Tudi prilagoditve socialne interakcije sodijo med problematično področje, saj morajo anketirani v posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroka z avtizmom takšne prilagoditve izvajati pogosto; in sicer najpogosteje zato, ker ima otrok težave pri vklapljanju v družbo, pa tudi zato, ker ne razume družbenih pravil, ki jih vrstniki razumejo, ter glede na to,

In document PRILAGAJANJE VZGOJNEGA DELA OTROKU Z AVTIZMOM (Strani 40-0)