Kot doječa mamica uživajteuravnoteženo, pestro in mešano prehrano ter priporočeno število obrokov (tri glavne obroke – zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri premostitvene obroke). Za tvorjenje mleka je med drugim tudi pomembno, da dovolj pijete.
Energijske potrebe so pri doječi mamici nekoliko večje kot pri nosečnici.
Zavedati se moramo, da mlečne žleze doječe mamice dnevno ustvarijo od 600-850 ml mleka. Da bi mleko nemoteno nastajalo, kot doječa mamica vnesite v telo dovolj energije ter makro in mikro elementov.
50 • prehrana mladostnic ter žensk v rodnem obdobju, nosečnic in doječih mamic
Tabela 3: Prehranska priporočila za ženske v rodnem obdobju, nosečnice in doječe mamice (Vir: Referenčne vrednosti za vnos hranil, Ministrstvo za zdravje, 2004)
Doječim mamicam odsvetujemo stroge shujševalne diete. Sprejemljivo pa je, da matere zmerno izgubljajo telesno maso ter s tem tudi maščobno tkivo.
Svetujemo uravnotežene in pestro sestavljene obroke iz kakovostnih živil ter zmerno telesno aktivnost.
Ogljikovi hidrati naj prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije. Uživajte predvsem sestavljene ogljikove hidrate (jedi iz polnozrnate moke, krompir, razne kaše, neoluščen riž, stročnice itd.) in čim manj enostavnih ogljikovih hidratov (sladkor, sladke pijače, marmelade, jedi iz bele moke itd.).
Uživajte dovolj sadja in zelenjave (vključite ju v vsak obrok) v sveži in kuhani obliki. S tem si poleg ogljikovih hidratov zagotovite tudi dovolj vitaminov in mineralov. Prav v času dojenja se potrebe po vitaminih in mineralih bistveno povečajo. To pa pomeni, da je priporočljivo uživati hranilno bogato živila (npr.
zelenjava, sadje, polnozrnati izdelki).
Prav tako so potrebe po beljakovinah pri doječi mamici višje kot pri ostalih ženskah v rodnem obdobju. Priporočamo dodatno skodelico mleka ali ustrezno zamenjavo z drugimi beljakovinskimi obroki. Zaužijte približno polovico beljakovin, ki so živalskega izvora (npr. meso, ribe, mleko, mlečni izdelki, jajca), polovico pa z živili rastlinskega izvora (npr. stročnice, polnozrnata žita in izdelki iz njih).
Potrebe po maščobah se v tem obdobju ne spremenijo. Kot doječa mamica od 30-35 % energijskih potreb užijte v obliki kakovostnih maščob. Uživajte pusto meso, manj mastno mleko in mlečne izdelke, olivno, repično, sončnično, repično in koruzno olje, mastne morske ribe in podobno, izogibajte pa se ocvrtim jedem, mesnim izdelkom, polnomastnim sirom, slaščicam z visoko vsebnostjo maščob in sladkorjev itd.
Ženska v rodnem
obdobju Nosečnica po četrtem
mesecu
Doječa mamica, ki polno doji (do vključno šestega meseca dojenčkove starosti)
Doječa mamica, ki delno doji (po šestem mesecu dojenčkove starosti)
Energija (kcal/dan) 2000 2255 2635 2285
Energija (MJ/dan) 9,5 10,6 12,2 10,7
Voda (ml) 2270 2700 3100 3100
Beljakovine (g/dan) 48 58 63 63
Železo (mg) 15 30 20 20
prehrana mladostnic ter žensk v rodnem obdobju, nosečnic in doječih mamic • 51
Tekočina
Priporočamo pitje od 2,5-3,0 litra tekočine na dan. Najprimernejša je pitna voda, mineralna voda, nesladkani ali malo sladkani zeliščni ali sadni čaji ter 100 % sadni sokovi, razredčeni z vodo.
Hrana naj bo zmerno soljena z jodirano soljo, uporaba ostrih začimb pa ni zaželena. Kot doječa mati se izogibajte surovim in toplotno premalo obdelanim živilom živalskega izvora zaradi povečanega tveganja okužb. Kavo uživajte zmerno, do največ dve skodelici dnevno.
V primeru alergij v družini naj se starši posvetujejo s pediatrom. Če so dojenčkovi sorodniki alergični na določeno vrsto hrane, je večja verjetnost, da je na to hrano alergičen tudi dojenček.
Recepte za pripravo hrane za nosečnice najdete v brošuri B. Belovič, Lahko jem v nosečnosti, Pomursko društvo za boj proti raku, Murska Sobota 2012.
Viri
1. Bratanič B in sod. (2010). Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke. 1. izd.
Ljubljana. Ministrstvo za zdravje.
2. Brown EJ. (2005). Nutrition Through the Life Cycle. Belmont: Thomson Wadsworth.
3. Farrell LM, Nicoteri JAL (2001). Nutrition. Thorofare: Slack.
4. Fidler Mis N. (2011). Dojenje in prehrana doječe matere. Knjižica za starše.
Ljubljana. Pediatrična klinika.
5. Fidler Mis N. (2002). Skrbno za brezskrbno. Prehrana med nosečnostjo in dojenjem.
Prehrana dojenčka. 1. izd. Ljubljana. Tiskarna Ljubljana.
6. Gabrijelčič Blenkuš M. (2008). Prehrana za mladostnike – zakaj pa ne? Ljubljana.
Inštitut za varovanje zdravja RS.
7. Hlastan Ribič, C., Djomba, J. K., Zaletel-Kragelj, L., Maučec-Zakotnik, J., Fras, Z.
(2010). Tvegana vedenja, povezana z zdravjem, in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije (Elektronski vir). Inštitut za varovanje zdravja RS.
Povzeto 23. aprila 2010. Dosegljivo na:
http://cindi-slovenija.net/images/stories/cindi/raziskave/CHMS2008.pdf
8. Insel P, Turner RE, Ross D. (2004). Nutrition. 2th ed. London: Jones and Bartlett.
9. Improving the Nutrition of Pregnant and Breastfeeding Mothers and Children in Low-income Households, NICE public health guidance 11, 2008, str. 9.
10. Jeriček H, Lavtar D, Pokrajac T. (2007). HBSC Slovenija 2006: Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. Poročilo o raziskavi. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
11. Jeriček Klanšček in sod. (ur.) (2011). Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov. Ljubljana. Inštitut za varovanje zdravja.
12. Kuhar M. (2003). Zakaj dekleta pazijo na svojo težo? Družbeno-kulturni in medsebojni vplivi na telesno samopodobo in na nadzorovanje teže. Psihološka obzorja 12: 113-27.
13. Medić-Šarić M, Buhač I, Bradamante V. (2002). Vitamini in minerali. Ptuj. INOBS.
14. Referenčne vrednosti za vnos hranil (2004). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje.
15. Singhal A, Cole TJ, Fewtrell M, Deanfield J, Lucas A. (2004). Is slower early growth beneficial for long-term cardiovascular health? Circulation. 109: 1108—1113.
16. Širca-Čampa A, Fidler Mis N, Hren I, Sedmak M, Bricelj J, Kržišnik C, Koletzko B.
(2003). Nutrition of lactating women in Slovenia. Zb. Bioteh. Fak. Univ. Ljubljana., Kmet. Zooteh., V: 82: 2, 135-142.
52 • prehrana mladostnic ter žensk v rodnem obdobju, nosečnic in doječih mamic
17. Whitney EN, Cataldo CB, Rolfes SR (2002). Understanding Normal and Clinical Nutrition.6th ed. Belmont: Wadsworth. Thomson Learning.
18. US Department of Health and Human Services. (2004).The Health Consequences of smoking: a report of the Surgeon General. Washington: Government Printing Office.
19. WHO (2003). Diet, nutrition and prevention of chronic diseases. Report of a Joint WHO/FAO Expert Consultation. Geneva: WHO Technical Report Series 916.
20. http://www.food.gov.uk/news/newsarchive/2008/nov/caffeinenov08 (20.12.2009)
21. Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke (Čampa, Ministrstvo za zdravje, 2010), v pripravi.
22. Zaletel-Kragelj L, Fras Z, Maučec Zakotnik J (ur.) (2004). Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije:
rezultati raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije (z zdravjem povezan vedenjski slog). Ljubljana: CINDI Slovenija.
23. Antenatal care, Routine care for the healthy pregnant Woman, Clinical Guideline, NICE, 2008, str. 17.
24. EU food, 2008. Pridobljeno 23.4. 2011 s spletne strani:
http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/information_note_m ercury-fish_21-04-2008.pdf
25. ACC/SCN, 2000. Pridobljeno 23.4.2011 s spletne strani:
http://www.ifpri.org/sites/default/files/pubs/pubs/books/4thrpt/4threport.pdf 26. Food, gov. UK, 2008. Pridobljeno 20.12.2009 s spletne strani:
http://www.food.gov.uk/news/newsarchive/2008/nov/caffeinenov08 27. Nacionalni akcijski načrt za zmanjševanje uživanja soli v prehrani prebivalcev
Slovenije, 2010. Pridobljeno 23.4.2011 s spletne strani:
http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna_
podrocja/javno_zdravje/petric/Nacio_akcijski_nacrt_za_zmanj_uziv_soli_v_prehrani _preb_Slo_2010-2010.pdf