avtorica: mag. Ana Polona Mivšek, dipl .bab., viš.pred., Oddelek za babištvo, Zdravstvena fakulteta recentzentka: Mihaela Skoberne, viš. med. ses., spec. supervizije, predavateljica
prerez presredka • 131
Prerez presredka
Pred vami je gradivo, v katerem vam želimo z vprašanji in odgovori nanje predstaviti osnovne informacije o prerezu presredka (epiziotomiji).
1. Kaj je prerez presredka?
Epiziotomija je operacija, s katero prerežemo presredek na koncu dobe iztisa otroka. Prereže se kožo presredka, nožnično sluznico in povrhnjo plast mišičja medeničnega dna, v obsegu 3 do 4 cm, proti desni sednični grči (mediolateralna epiziotomija) oz. 2 do 3 cm proti anusu (mediana epiziotomija).
2. Kakšna je verjetnost, da bo prerez presredka med porodom potreben?
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije potrebuje prerez presredka približno 10 % žensk, ki rodijo vaginalno. Pri nas odstotek prereza presredka variira glede na porodnišnice. V nacionalni študiji »Porodnišnice za današnji čas«, so rezultati pokazali za leto 2005 pokazali, da je bila povprečna incidenca posega 54 %, se pa v zadnjih letih odstotek prerezov presredka znižuje. Po podatkih Perinatalnega informacijskega sistema RS je bil v letu 2010 prerez presredka narejen pri 36,2 % vaginalnih porodov.
3. Ali ženska čuti prerez presredka?
Prerez ženska čuti. Določeni strokovnjaki menijo, da sicer ni čutiti bolečine, saj se prerez presredka napravi med popadkom, ko vodilni plodov del pritiska na tkiva presredka in s tem povzroči delno ishemijo, vendar pa ženske večkrat poročajo o bolečini.
4. Kaj je boljše: prerez presredka ali raztrganina presredka?
Raztrganine presredka delimo v več stopenj (po različnih klasifikacijah v tri oziroma štiri stopnje).
Blažje raztrganine se celijo hitreje in manj boleče kot prerez presredka. Glede na rezultate raziskav v teh primerih tudi šivanje ni potrebno.
Hujše raztrganine, ki prizadenejo tudi sfinkter anusa, lahko puščajo ženski hude posledice (npr. fekalno inkontinenco). Najpogostejša indikacija za prerez presredka je (bila) prav želja, da bi se izognili takim raztrganinam. Danes pa je dokazano, da je prerez presredka povezan z večjim odstotkom raztrganin III. in IV. stopnje.
132 • prerez presredka
5. Kako lahko ženska med nosečnostjo in porodom prepreči ali zmanjša potrebo po prerezu presredka?
• Redno izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna pred nosečnostjo in v nosečnosti.
• Masaža presredka od 28. tedna nosečnosti dalje.
• Izogibanje posegom, ki povečajo možnost potrebe po prerezu presredka, kot npr. epiduralna analgezija (EA).
• Uporaba toplih obkladkov v predelu presredka med prvo porodno dobo oziroma topla kopel ali prha.
• Uporaba tistih položajev med iztisom otroka, ki širijo porodni izhod in preprečijo povečan pritisk na presredek, kot so pokončen, čepeč ali klečeč položaj ali položaj na kolenih in komolcih.
• Uporaba zgolj spontanega pritiska popadkov oziroma spontanega trebušnega pritiska med dobo iztisa otroka.
6. Kaj lahko naredi pri porodu babica, da prepreči prerez presredka?
• Uporaba položajev med iztisom ploda, ki širijo porodni izhod in preprečijo povečan pritisk na presredek, kot so pokončen, čepeč, klečeč položaj ali položaj na kolenih in komolcih.
• Uporaba toplih obkladkov v predelu presredka med prvo porodno dobo oziroma topla kopel ali prha.
• Izogibanje posegom, ki večajo potrebo po prerezu presredka, kot so:
pospeševanje poroda, pritisk na vrh maternice v drugi porodni dobi, učenje okrepljenega iztiskanja otroka (priporočen pritisk je zgolj spontan pritisk popadkov) in vaginalne preiskave med drugo porodno dobo (če ženska dotikanje in pregled odklanja, lahko ti povzročijo, da se vagina skrči, kar zmanjša velikost porodnega izhoda mehke porodne poti, poveča se možnost za raztrganine in/ali prerez presredka).
7. Kako babica/porodničar oskrbi prerez presredka?
Navadno se prerez presredka šiva v lokalni anesteziji. V splošni anesteziji se šivajo globoke raztrganine. Oskrba rane poteka po pravilih kirurške asepse (v sterilni tehniki).
8. Kako poteka celjenje prereza presredka v poporodnem obdobju in kako si pri tem ženska olajša bolečino?
V petih dneh po porodu se običajno robovi epiziotomijske rane zlepijo. Popolno celjenje rane traja v povprečju štiri tedne. K temu pripomore poostrena higiena – tuširanje po vsakem odvajanju oz. večkrat dnevno glede na količino
poporodne čišče, redno menjavanje vložkov ter redno umivanje oz. dezinfekcija rok pred in po nameščanju vložkov. Svetujemo tudi ležanje na levem boku, da čišča ne vlaži šivanega mesta.
prerez presredka • 133
Perinealna bolečina je v obdobju po porodu lahko precej neprijetna in ima pogosto negativne posledice za žensko, trpi pa lahko tudi njeno povezovanje z otrokom (dokazani so slabši rezultati dojenja). Predvsem je oteženo sedenje, ki se ga lahko olajša z uporabo napihljivih obročev. Poleg tega pomaga, če stisne zadnjico, preden sede. Bolečine blaži tudi uporaba hladnih obkladkov (zavitki oz. vrečice z zmrznjenim gelom). Priporoča se tudi uporaba analgetikov, ki ne vplivajo na dojenje, lajšajo pa nelagodje in bolečino v prvih dneh po porodu.
Viri
ACOG. Episiotomy. ACOG practice bulleting – clinical management guidelines for obstetrician-gynecologists. 2006; 107(71).
Beckmann MM, Garrett AJ. Antenatal perineal massage for reducing perineal trauma:
review. The Cochrane library, Issue 3, 2007.
Carroli G, Belizan J. Epiziotomy for vaginal birth (Cochrane review). The Cochrane library, Issue 3., 2008.
Goer H. Obstetric myths versus research realities. London: Bergin and Garvay, 1995.
Graham ID. Episiotomy: Chalenging Obstetric Intervention. Oxford: Blackwell Science Ltd., 1997.
Inštitut za varovanje zdravja RS. Perinatalni informacijski sistem RS, 2010.
NICE. Intrapartum care: care for healthy women and their babies during childbirth.
London: RCOG Press, 2007.
Walsh D. Evidence-based care for normal labour and birth: a guide for midwives.
London: Routledge, 2007.
WHO. Managing Complications in Pregnancy and Childbirth: a guide for midwives and doctors. Geneva: WHO; Department of Reproductive Health and Research, 2003.