Presna krma ima veliko prednosti, ki izboljšajo počutje in zdravje psov, vendar le če se takega krmljenja lotimo pravilno tako v smislu higiene priprave obrokov kot tudi pravilnosti njihove sestave. V diplomskem delu smo predstavili vpliv presne prehrane na alergije pri psih in blagodejen učinek te prehrane na pasje zobovje. Dotaknili smo se tudi problema mikrobiološke varnosti in odnosa lastnikov psov do presne krme.
2 2 PREGLED LITERATURE
2.1 PRESNA PREHRANA PSOV
Presna prehrana psov je običajno sestavljena iz kombinacije presnega mesa in drugih presnih sestavin, kot so določene vrste sadja in zelenjave. Lastniki, ki svoje pse krmijo s presno prehrano, pogosto trdijo, da pri svojem hišnem ljubljenčku vidijo številne dobre spremembe, na primer izboljšanje kožnih stanj in alergij, bolj zdravo zobovje, bolj sijočo dlako, več energije in manj iztrebkov z manj intenzivnim vonjem. Toda veliko očitnih koristi presne prehrane je mogoče doseči, le če psa krmimo z uravnoteženo, njegovi starosti primerno prehrano (Raw diets, 2021).
Presni obrok je sestavljen iz dveh tretjin mesa in tretjine zelenjave. V presni prehrani se uporabljajo naslednje sestavine:
pusto mišično meso, na primer piščanec, govedina, jagnjetina, divjačina, zajec, puran, svinjina itd.;
notranji organi, kot so srce, pljuča, jetra (nikoli ne smejo predstavljati več kot 10 % celotne prehrane), vampi itd.;
vse ribe, predvsem mastne ribe, kot so sled, losos, sardine in sardele;
mlečni izdelki, kot so sir, probiotični jogurt, kozje mleko in/ali majhne količine skute;
jajca, ki so odličen vir beljakovin, zato jih je priporočljivo dodajati dvakrat ali trikrat na teden;
presne, mesnate kosti;
listnata zelenjava, na primer špinača, ozimnica, brokoli, cvetača itd.;
korenovke, na primer korenje, pastinak, repa itd., ne pa krompir, ki vsebuje veliko škroba;
sveže sadje z izjemo grozdja in avokada, previdni pa moramo biti s suhim sadjem zaradi visoke vsebnosti sladkorja;
rastlinski izvlečki, kot so pivski kvas, alge in/ali skromna količina melase;
dodatna olja – enkrat ali dvakrat na teden je v majhnih količinah priporočljivo dodati žafraniko, konopljo, lanena semena itd. (A simple but …, 2021).
Priporočljivo je, da psu, ki tehta več kot 10 kg, dnevno ponudimo krmo, ki količinsko znaša približno 2 % njegove telesne mase. Pes z 20 kg bi torej moral pojesti približno 400 g presnega obroka. Če govorimo o delovnem psu, psu s prenizko telesno maso ali psu, ki se veliko giblje, se količina zaužite krme giblje med 2 in 5 % telesne mase na dan. Pri starejših psih ali psih s prekomerno telesno maso se količina zmanjša na 1–2 % telesne mase na dan (A simple but …, 2021).
Presna prehrana seveda prinaša tudi določena tveganja. Največje med njimi je mikrobiološka varnost presnih obrokov, predvsem pa stik takih psov z ljudmi, ki imajo oslabljen imunski sistem. Priljubljenost presne prehrane za hišne ljubljenčke se v zadnjih letih močno povečuje, čeprav je pri tej vrsti prehrane potrebna posebna previdnost. Leta 2019 je bila v Italiji opravljena spletna raziskava z namenom, da bi spoznali odnos lastnikov psov do presne krme in ugotovili, ali se zavedajo tveganj, ki jih taka prehrana prinaša ob nepravilnem ravnanju. Vprašalnik je izpolnilo 218 lastnikov psov, ki so se odločili za tako vrsto prehrane,
3
od teh je 62 lastnikov psov živelo z ljudmi, ki so imeli oslabljen imunski sistem. Več kot polovica vprašanih je kot glavni razlog za izbiro omenjene prehrane navedla, da se jim zdi presna prehrana naravnejša in bolj zdrava za psa. Približno 80 % udeležencev raziskave je popolnoma opustilo komercialno krmo za hišne ljubljenčke in izrazilo izrazito nezaupanje prehrani s trgovinskih polic. Konzervirani krmi so v veliki meri očitali nejasnosti glede uporabljenih sestavin oziroma sestave samega obroka. Velika večina anketirancev (94 %) verjame, da je presna prehrana popolnoma varna in da ima zgolj prednosti, kot so sijoča dlaka, blagodejen učinek na alergije in zobovje itd. Kot glavno prednost presne prehrane pri psih so izpostavili popoln nadzor nad sestavo obroka in kakovostjo uporabljenih sestavin.
Izpostavili so tudi dve slabosti, in sicer daljši čas priprave posameznega obroka in višjo ceno od krmljenja psov s konzervirano krmo (Morelli in sod., 2019).
Ta raziskava je pokazala, da se večina lastnikov psov ne zaveda tveganj, ki jih predstavlja krmljenje RMBDs za zdravje živali in ljudi, pri nasvetih o hišnih ljubljenčkih pa se pogosto zanašajo na nezanesljive vire in le redko za mnenje vprašajo strokovnjake na tem področju.
Lastniki psov menijo, da je presna prehrana naravnejša in bolj zdrava alternativa komercialni krmi za hišne ljubljenčke kljub dokazom, da je ob nepravilnem ravnanju lahko škodljiva tudi za ljudi (Morelli in sod., 2019).
4 2.2 ALERGIJE PRI PSIH
Alergija je stanje preobčutljivosti imunskega sistema na določeno snov, imenovano alergen.
Večino alergenov predstavljajo beljakovine rastlinskega izvora, žuželk, živali ali krme (Barnette, 2021).
Imunske reakcije, ki so povezane z alergijami, so precej zapletene. Večina reakcij vključuje molekule alergenih beljakovin, ki se kombinirajo s protitelesi v krvi in nato pritrdijo na vrsto celice, imenovano mastocit. Mastociti so v številnih tkivih po telesu. Ko antigen in protitelo reagirata z mastocitom, ta sprošča močne kemikalije, kot je histamin, ki povzročajo lokalno vnetje, na primer rdečino, oteklino in srbenje. To vnetje povzroča različne znake, povezane z alergijsko reakcijo (Barnette, 2021).
Najpogostejši simptom, ki je povezan z alergijami pri psih, je srbenje kože (bodisi lokalno bodisi sistemsko). V nekaterih primerih simptomi poleg srbenja ali praskanja vključujejo tudi kašljanje ali kihanje. Včasih se lahko pojavi izcedek iz oči ali nosu, v drugih primerih pa lahko alergijski simptomi prizadenejo prebavni sistem (Barnette, 2021).
2.2.1 Intoleranca na krmo ali alergija na krmo?
Čeprav sta alergija na krmo in intoleranca na krmo izraza, ki se uporabljata, ko govorimo o neželenih odzivih na krmo, se v mnogih pogledih razlikujeta. Alergija in preobčutljivost sta izraza, ki govorita o imunoloških odzivih na alergene v krmi. Alergije na krmo so posledica odziva imunskega sistema in se kažejo s simptomi, kot so kožne bolezni, srbenje, oteklina in draženje v ušesih. Po drugi strani intoleranca na krmo ne povzroča tipične alergijske reakcije, prizadeta žival pa bo imela drisko ali bo bruhala. Za razliko od alergij na krmo intoleranca na krmo ne vključuje imunskega sistema in se lahko pojavi ob prvi izpostavljenosti določeni krmi. Intoleranco na krmo pri hišnih ljubljenčkih lahko primerjamo s prebavnimi motnjami, za katere je značilna želodčna motnja ali driska (Pet food allergies
…, 2021).
2.2.2 Vpliv presne prehrane na alergije
Ene najpogostejših alergij pri psih so alergije na krmo. Preobčutljivost na krmo se lahko razvije na skoraj vse sestavine, ki vsebujejo beljakovine ali ogljikove hidrate. Najpogosteje se razvije kot odziv na beljakovine v krmi. Pogosti alergeni pri psih so mlečni izdelki, govedina, pšenični gluten, piščanec, kokošja jajca, jagnjetina in soja. Alergija na krmo se lahko razvije pri skoraj vsaki starosti in lahko povzroči kateregakoli od omenjenih kliničnih znakov, vključno s srbenjem, prebavnimi motnjami in dihalno stisko. Pes lahko ima več vrst alergij, na primer alergijo na krmo in pasji atopijski dermatitis (CAD), zaradi česar je natančna diagnoza srbečice precej zahtevna (Barnette, 2021).
Alergija na krmo se običajno ne odziva dobro na kortikosteroide ali druga zdravila.
Zdravljenje zahteva prepoznavanje sestavin v obroku, ki povzročajo alergijo, in izločitev teh sestavin. Presna krma je primernejša za pse z alergijami, saj imamo pri pripravi presnih obrokov popoln nadzor nad sestavinami, ki jih ponudimo psu (Barnette, 2021).
5
Presna prehrana za hišne ljubljenčke, ki je sestavljena iz mesa, organov in kosti, ne vsebuje konzervansov, stranskih proizvodov in dodatkov, ki jih najdemo v večini suhe krme za hišne živali. Te dodane sestavine lahko povzročijo alergije in alergijske reakcije, kot so srbeča koža in prebavne težave, po večletnem uživanju iste suhe krme pa lahko pes razvije reakcijo na eno od glavnih beljakovin ali ogljikovih hidratov v krmi. Presna krma, ki bolj spominja na tisto, kar jedo njihovi predniki v naravi, lahko pomaga odpraviti te alergijske reakcije (Why raw feeding …, 2021).
Morgan (2015) trdi, naj ljudje, ki želijo pri svojih ljubljenčkih hitro izboljšanje kožnih alergij ali obolenj (slika 2), preidejo na presno prehrano. Sama pravi, da imajo izdelki, ki so sicer namenjeni psom z alergijami, prav tako preveč sestavin, zato so v številnih primerih žal neučinkoviti. Pred nekaj leti so bile opravljene štiri študije, ki so pokazale, da je bilo 80 % krme z omejenimi sestavinami (torej krme za alergike) onesnažene z beljakovinami, ki niso bile navedene na deklaraciji. Zaradi dolgoletnih izkušenj in veliko opravljenih raziskav dr.
Morgan pravi, da se bodo hišni ljubljenčki zelo dobro odzvali na presno prehrano, pa naj bo ta pripravljena doma ali kupljena kot polnovreden presni obrok. Po njeni oceni je to zato, ker ima ta prehrana zelo malo ogljikovih hidratov. Ogljikovi hidrati se razgradijo v sladkorje, ki podpirajo prekomerno rast kvasovk, spremenijo pH v črevesju in bolj podpirajo »slabo«
kot »dobro« mikrofloro. Zato se spremeni tudi pH kože, kar omogoča prekomerno rast kvasovk. Diete z visoko vsebnostjo mesa pa ustvarjajo bolj kislo (primerno) okolje (Morgan, 2015).
Slika 2: Stanje kožne alergije pred prehodom na RMBDs in po njem