Primerjalno vrednotenje rezultatov določanja velikosti delcev granulatov z

Pri interpretaciji rezultatov smo uporabili diagrame sejalne analize, grafe volumske kumulativne porazdelitve velikosti granul po analizi s Parsum sondo, grafe volumske porazdelitve velikosti granul po analizi z napravo Camsizer ter vrednosti d10, d50 in d90. Primerjava velikosti granul in širine porazdelitve velikosti pokaže, da dobimo po analizi s Parsum sondo najvišje vrednosti velikosti granul, manjše pa po uporabi naprave Camsizer in sejalni analizi. Pri interpretaciji rezultatov smo med seboj primerjali vrednosti d10, d50 in d90 volumske porazdelitve granul po določanju njihove velikosti s Parsum sondo in napravo Camsizer. Vrednosti d10, d50 in d90 se med posameznimi vzorci granulatov razlikujejo. Granule so namreč v različnih vzorcih različno velike, na njihovo velikost pa vplivajo vrsta uporabljenega mlina ter pogoji, pri katerih smo izvajali mletje. Vrednosti d10, d50 in d90, ki smo jih določili z uporabo Parsum sonde,so pri vseh vzorcih višje od vrednosti, ki smo jih določili z uporabo naprave Camsizer. Poleg tega so razlike v vrednostih d10, d50 in d90 med različnimi vzorci pri določanju velikosti delcev z napravo Camsizer manj izrazite, še posebej pri vrednostih d10 in d50. Določanje velikosti delcev z napravo Camsizer namreč temelji na predpostavki, da so vsi delci okrogli, premer merjenemu delcu pa določi kot premer krogle z ekvivalentno površino, kot jo ima merjeni delec. Okroglost granul lahko ovrednotimo s parametrom okroglosti (SPHT). Analiza okroglosti izdelanih granul je pokazala, da granule, ki smo jih dobili po mletju

43

kompaktatov niso okrogle. Določanje velikosti delcev s Parsum sondo pa ne temelji na predpostavki, da so delci okrogli, ampak na merjenju dolžine tetive delca, ki je odvisna od oblike in velikosti granule. Oblika granul po mletju prav tako vpliva na to, da tudi po sejalni analizi dobimo manjše vrednosti velikosti granul oziroma višje deleže granul manjših velikostnih razredov. Razlike v porazdelitvi velikosti delcev so pri uporabi Parsum sonde bolj izrazite kot pri sejalni analizi, tudi porazdelitev velikosti delcev je po uporabi Parsum sonde širša kot pri sejalni analizi. Granule so namreč nepravilnih oblik, kar jim omogoča, da tudi večje granule med stresanjem na stresalniku prilagodijo lego ter način, na katerega preidejo skozi sito manjše velikosti. Tako je širina porazdelitve velikosti granul pri sejalni analizi ožja, povprečna velikost granul pa pomaknjena k nižjim vrednostim. Pri analizi s Parsum sondo pa moramo zlasti pri "in-line" analizah pri interpretaciji upoštevati tudi možnost, da v primeru, če dva delca naključno istočasno preideta snop laserskih žarkov, Parsum sonda najverjetneje ne bo mogla razlikovati med njunima sencama ter ju bo posledično zaznala kot en delec, kar lahko vodi v lažno višje število večjih delcev (20).

Uporaba Parsum sonde je manj primerna za določanje velikosti manjših delcev, saj slabše zazna delce manjše od približno 50 μm. Rezultati določanja velikosti granul kažejo, da smo ne glede na uporabljeno metodo določanja velikosti delcev pri praktično vseh vzorcih določili relativno visok delež najmanjše velikostne frakcije (< 71 μm). Med izbranimi in analiziranimi metodami je določanje velikosti granul s Parsum sondo najbolj diskriminatorna in najprimernejša metoda določanja velikosti delcev, zato smo ravno rezultate analize s Parsum sondo v nadaljevanju vključili kot odziv tudi v DoE analizo.

Na velikost granul je najbolj vplivala izbira mlina za mletje. Največje granule smo dobili po uporabi oscilacijskega mlina (Frewitt). Zmanjševanje velikosti delcev pri uporabi oscilacijskega mlina (Frewitt) poteka zaradi delovanja strižnih sil in obrabe delcev, ki poteka na njihovi površini. Najmanjše granule smo dobili po uporabi koničnega mlina (Comil). Uporabili smo nož z zaobljenim robom, ki deluje po principu stiskanja. To pomeni, da vrtljivi nož povzroči vijačno gibanje delcev, ki jih sila potiska proti uporabljeni mreži za mletje. Ko se delci ujamejo med rob vrtljivega noža in mrežo, prihaja do njihovega loma. Sila, ki povzroči zmanjšanje velikosti delcev, deluje namreč proti sredini delca. Širine porazdelitve velikosti granul za posamezni vzorec se zaradi razlik v načinu določanja velikosti delcev med Parsum sondo in napravo Camsizer razlikujejo. Analiza s Parsum sondo tako kaže, da smo ožjo porazdelitev velikosti granul dobili po uporabi oscilirajočega mlina (Frewitt), kar bi lahko razložili z upoštevanjem načina njegovega

44

delovanja. Oscilirajoči mlin (Frewitt) na delce deluje najmanj destruktivno, saj obraba in drobljenje granul potekata predvsem na njihovi površini. Posledično so nastale granule večje, količina najmanjših granul pa je majhna. Poleg tega se je nakazoval tudi vpliv uporabljene mreže za mletje. Po uporabi mreže z večjo velikostjo odprtin smo v skladu s pričakovanji dobili večje delce, po uporabi mreže z manjšo velikostjo odprtin pa manjše granule. Večja velikost odprtin mreže za mletje namreč omogoča, da mlevno komoro zapuščajo tudi večje granule, ki pa ne morejo zapustiti mlevne komore v primeru uporabe mreže z manjšo velikostjo odprtin. Širina porazdelitve velikosti, o kateri lahko sklepamo na podlagi vrednosti d10, d50 in d90, nakazuje, da večja velikost uporabljene mreže prispeva k širši porazdelitvi velikosti granul. To bi lahko razložili s krajšim časom zadrževanja materiala v mlevni komori v primeru uporabe mreže z večjo velikostjo odprtin. V takšnem primeru je namreč večina delcev že pred mletjem manjša od velikosti odprtin mreže.

Posledično je material manj časa izpostavljen delovanju sil, ki povzročajo zmanjševanje njegove velikosti, zato je po končanem mletju količina nastalih finih delcev manjša, porazdelitev velikosti granulatov pa širša. V primeru uporabe mreže z manjšo velikostjo odprtin bo material dlje časa v mlevni komori izpostavljen mletju, zato bo porazdelitev velikosti ožja ter pomaknjena k nižjim vrednostim. Glede vpliva hitrosti mletja na velikost granul nismo opazili značilnejših razlik med posameznimi vzorci. Krajši čas zadrževanja materiala v mlevnem delu komore lahko nakazuje na hitro prehajanje materiala skozi sito ter hitro doseganje želene velikosti delcev. Večji vpliv hitrosti mletja na velikost nastalih granul bi najverjetneje zaznali ob počasnejšem mletju in daljšem času zadrževanja materiala v mlevnem delu komore. Manjši vpliv hitrosti mletja na velikost granul bi lahko povezali tudi z očitno dovolj dobro odpornostjo kompaktatov na mletje. Pričakovali bi, da višja hitrost mletja vpliva na nastanek granul manjše velikosti. Pri mletju namreč v sistem vnašamo energijo, ki vodi v prekinitve vezi z namenom zmanjšanja velikosti delcev. Pri zelo nizkih hitrostih mletja je količina vnesene energije majhna in le malo prispeva k zmanjševanju velikosti granul. Z višanjem hitrosti mletja vnašamo v sistem več energije, ki omogoča prekinitve vezi in nastanek manjših granul. V nekaterih primerih, zlasti pri uporabi oscilirajočega mlin (Frewitt) in mlina kladivar, lahko vseeno opazimo tudi vpliv hitrosti mletja na porazdelitev velikosti delcev. V primeru uporabe enakega mlina ter mreže z enako velikostjo odprtin lahko opazimo, da je porazdelitev velikosti delcev ožja, če mletje izvajamo pri višji hitrosti. Pri višjih hitrostih vrtenja gredi oziroma oscilacije rotorja torej lahko pričakujemo nastanek večjih količin manjših delcev, povprečno velikost

45

granul, ki je pomaknjena k nižjim vrednostim ter ožjo porazdelitev velikosti delcev. Pri nekaterih izmed vzorcev se je nakazalo, da je velikost granul odvisna tudi od uporabljenega polnila. Izkazalo se je namreč, da so bile granule z laktozo kot polnilom po mletju večje od granul, ki kot polnilo vsebujejo MCC. Nakazuje se tudi širša porazdelitev velikosti delcev pri granulatih z MCC kot polnilom. Kot že omenjeno, laktoza pri izpostavitvi sili stiskanja med kompaktiranjem fragmentira. Nastajajo vse manjši delci ter nove stične površine, preko katerih se lahko vzpostavijo nove povezave s sosednjimi delci.

Nastali kompaktati so posledično gostejši, večja je tudi njihova odpornost na mehanske obremenitve med mletjem, zato iz njih po mletju pridobimo granule večje velikosti.

Pri statistični analizi rezultatov DoE smo si pomagali s programom DesignExpert.

Preučevali smo torej vpliv izbranih kategoričnih spremenljivk na velikost nastalih granul.

Pri tem pa smo kot odgovor oziroma odziv uporabili velikosti granul d10, d50 in d90 iz volumske porazdelitve velikosti granul, pridobljene po analizi s Parsum sondo. Obdelava in interpretacija podatkov temelji na statističnem ANOVA testu.

Tabela VII: F- in p-vrednosti statistične analize vpliva kategoričnih spremenljivk na velikost delcev granulata.

Velikost granul F-vrednost p-vrednost (MLIN) p-vrednost (VELIKOST MREŽE)

d10 31,11 < 0,0001 0,0004

d50 27,67 < 0,0001 0,0003

d90 17,27 0,0005 < 0,0001

F-vrednosti modelov za vse tri vrednosti velikosti granul (d10, d50, d90) dokazujejo, da so modeli signifikantni. p-vrednosti manjše od 0,05 indicirajo, katere spremenljivke imajo statistično značilen vpliv na velikost granul. Na velikost granul d10 statistično značilno vplivata tako vrsta uporabljenega mlina kot velikost odprtin uporabljene mreže za mletje.

46

Graf 12:Prikaz statistično značilnega vpliva vrste uporabljenega mlina in velikosti odprtin uporabljene mreže na velikost granul d10.

Na velikost granul d50 statistično značilno vplivata tako vrsta uporabljenega mlina kot velikost odprtin uporabljene mreže za mletje. Tudi na velikost granul d90 statistično značilno vplivata tako vrsta uporabljenega mlina kot velikost odprtin uporabljene mreže za mletje.

Graf 13:Prikaz statistično značilnega vpliva vrste uporabljenega mlina in velikosti odprtin uporabljene mreže na velikost granul d90.

Na velikost granul po mletju statistično značilno vplivata vrsta uporabljenega mlina ter velikost odprtin uporabljene mreže za mletje. Večja kot je velikost odprtin mreže, večje

47

delce dobimo po mletju, saj mlevno komoro poleg manjših delcev zapuščajo tudi večje granule. Če uporabimo sita z manjšo velikostjo odprtin, večji delci ostanejo v mlevni komori dlje časa, dokler se njihova velikost ne zmanjša zadosti, da lahko preidejo skozi sito. Pri analizi vpliva vrste uporabljenega mlina na velikost granul lahko ugotovimo, da so največje tiste granule, ki smo jih mleli z oscilirajočim mlinom (Frewitt). Pri uporabi oscilirajočega mlina (Frewitt) namreč uporabljena sila deluje zgolj na površini delcev.

Tako povzroča njihovo obrabo in drobljenje. Posledično ob tem nastane manjša količina finih delcev, povprečna vrednost velikosti granul pa je pomaknjena k višjim vrednostim, saj so nastale granule večje. Medtem pa je velikost granul po mletju bodisi s kladivarjem bodisi s koničnim mlinom (Comil) praktično primerljiva in manjša od velikosti granul, ki smo jih dobili po mletju z oscilirajočim mlinom (Frewitt).

Statistična analiza je torej potrdila, da tako vrsta uporabljenega mlina kot velikost odprtin uporabljene mreže statistično značilno vplivata na velikost granul. Pri vrsti mlina je nakazan izrazitejši vpliv na vrednosti d10 in d50, torej na manjše delce. Uporaba koničnega mlina (Comil) ali mlina kladivarja povzroči nastanek večjih količin manjših granul, kar potrjujejo tudi rezultati sejalne analize, ki kažejo najvišje masne deleže najmanjših velikostnih frakcij po uporabi koničnega mlina (Comil) ter mlina kladivar. Statistična analiza nakazuje, da je vpliv velikosti odprtin uporabljene mreže izrazitejši na vrednost d90. Najmanjši delci namreč lahko preidejo preko mreže ne glede na velikost odprtin, drugače pa je pri večjih delcih. Večji delci mreže mlina ne bodo mogli preiti, dokler bo njihova velikost večja od velikosti odprtin mreže.

Številčni rezultati velikosti granul in njihove porazdelitve velikosti pri vseh uporabljenih metodah (sejalna analiza, Parsum sonda, Camsizer) kot že omenjeno nakazujejo tudi vpliv vrste uporabljenega polnila in njegovih lastnosti na velikost s kompaktiranjem izdelanih granul. Granulati z laktozo vsebujeje granule večjih velikosti kot granulati z MCC, njihova porazdelitev velikosti pa je ožja. Tako lahko delno potrdimo prvo postavljeno hipotezo, saj s statistično analizo Parsum rezultatov vpliva polnila na velikost granul nismo potrdili.

48 4.1.2. IPK ANALIZE

4.1.2.1. Nasipni in stresalni volumen granulata

Graf 14:Graf nasipnih in stresalnih volumnov granulatov z MCC.

Graf 15:Graf nasipnih in stresalnih volumnov granulatov z laktozo.

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3

LP-03 LP-04 LP-05 LP-06 LP-07 LP-11 LP-12 LP-18 LP-22 LP-23

Nasipni / Stresalni volumen granulata (mL/g)

Nasipni in stresalni volumen granulata (MCC)

Nasipni V granulata Stresalni V granulata

0,00 0,50 1,00 1,50 2,00 2,50

LP-08 LP-09 LP-10 LP-13 LP-14 LP-15 LP-16 LP-17 LP-19 LP-20 LP-21

Nasipni / Stresalni volumen granulata (mL/g)

Nasipni in stresalni volumen granulata (laktoza)

Nasipni V granulata Stresalni V granulata

49

Nasipni in stresalni volumni granulatov z MCC so višji od nasipnih in stresalnih volumnov granulatov z laktozo. Pri granulatih z MCC smo dobili najvišje vrednosti nasipnih in stresalnih volumnov po mletju s koničnim mlinom (Comil) in z uporabo mreže z manjšo velikostjo odprtin (LP-05 in LP-06). Najmanjše vrednosti nasipnih in stresalnih volumnov pa smo dobili pri granulatih z MCC, ki smo jih mleli z oscilirajočim mlinom (Frewitt) in z uporabo mreže z večjo velikostjo odprtin (LP-04 in LP-11). Najvišje vrednosti nasipnih volumnov pri granulatih z laktozo smo dobili po mletju s koničnim mlinom (Comil) (LP-14 in LP-20), najnižje pa po uporabi oscilirajočega mlina (Frewitt) (LP-15 in LP-21).

Razlike med vrednostmi stresalnih volumnov so pri granulatih z laktozo minimalne.

Rezultate prikazujeta Graf 14 in Graf 15.

Pri primerjalnem vrednotenju rezultatov lahko ugotovimo, da so nasipni in stresalni volumni granulatov z MCC višji od nasipnih in stresalnih volumnov granulatov z laktozo.

S pomočjo podatkov o nasipnem in stresalnem volumnu lahko določimo nasipno in stresalno gostoto granulatov. Ker so nasipni in stresalni volumni granulatov z MCC višji od nasipnih in stresalnih volumnov z laktozo, so nasipne in stresalne gostote granulatov z MCC nižje od nasipnih in stresalnih gostot granulatov z laktozo. Pri tem lahko poiščemo povezavo z lastnostmi izbranega polnila. Zaradi fragmentacije in loma delcev ter nastanka novih stičnih površin laktoze namreč med kompaktiranjem nastajajo kompaktati, ki so bolj odporni na mehanske obremenitve med mletjem. Zato po mletju kompaktatov z laktozo dobimo granule večje velikosti, ki imajo boljše pretočne lastnosti od manjših granul z MCC kot polnilom.

Vrednosti nasipnih in stresalnih volumnov granulatov lahko povežemo z velikostjo mletih delcev. Opazimo namreč, da smo ne glede na vrsto izbranega polnila dobili najvišje vrednosti nasipnih in stresalnih volumnov po mletju s koničnim mlinom (Comil) ter uporabi mreže z manjšo velikostjo odprtin, najnižje vrednosti nasipnih in stresalnih volumnov pa po mletju z oscilirajočim mlinom (Frewitt) in uporabi mreže z večjo velikostjo odprtin. Torej višji kot je masni delež manjših delcev v granulatu, višje vrednosti nasipnih in stresalnih volumnov dobimo. Granule z MCC so manjše od granul z laktozo. To med drugim pomeni, da je stična površina granul z MCC, preko katere se lahko le te povezujejo s sosednjimi delci večja. Večje število močnejših interpartikulatnih povezav povzroči slabše pretočne lastnosti granul z MCC. To pomeni, da so adhezijske lastnosti med osnovnimi delci močnejše, zato sama gravitacija ni dovolj, da bi se delci

50

medsebojno preuredili in zapolnili prazne prostore. Šele med stresanjem prihaja do zmanjševanja vpliva adhezijskih sil zaradi poskakovanja osnovnih delcev, ki tako zasedejo stresalni volumen (5). Granulati z MCC imajo tudi širšo porazdelitev velikosti kot granulati z laktozo ter vsebujejo večje količine manjših delcev, ki prav tako otežijo gibanje delcev in prispevajo k slabšim pretočnim lastnostim. Širša porazdelitev velikosti granul bi lahko vodila v višjo kompresibilnost granulatov z MCC. Manjše granule zapolnjujejo prostore med večjimi granulami, kar vodi v povečanje gostote in posledično kompresibilnosti. To lahko nakazujejo tudi večje razlike med vrednostmi nasipnih in stresalnih volumnov pri granulatih z MCC. Kot smo ugotovili, so granule z MCC manj pravilnih oblik oziroma so bolj paličaste oblike kot granule z laktozo. Manj pravilna oblika granul z MCC skupaj z njihovo grobo površino dodatno prispeva k slabšim pretočnim lastnostim, saj takšne granule zaradi svoje oblike izkazujejo večjo tendenco k zagozdenju, kar otežuje gibanje delcev.

4.1.2.2. Izguba pri sušenju granulata

Graf 16:Graf % zaostale vlage v granulatih.

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4

% zaostale vlage v granulatu

% zaostale vlage v granulatu

51

V granulatih z MCC vsebnost zaostale vlage znaša okoli 3 % in je višja kot v granulatih z laktozo kot polnilom, kjer le ta znaša okoli 1 %. Laktoza ima nižjo vsebnost adsorbirane vode, zato je izguba pri sušenju nizka. MCC je bolj higroskopna tako zaradi delno amorfne strukture, ki jo zavzema, kot tudi zaradi številnih hidroksilnih skupin v njeni verigi, kamor se lahko ujame vlaga, ki je prisotna v surovinah. Rezultate prikazuje Graf 16.

4.1.2.3. Masa, debelina, dolžina in trdnost ogrodnih tablet

Tabela VIII: Tabela s podatki o povprečni masi, debelini, dolžini in trdnosti ogrodnih tablet z MCC.

Tabela IX: Tabela s podatki o povprečni masi, debelini, dolžini in trdnosti ogrodnih tablet z laktozo.

Iz rezultatov meritev, ki so prikazani v Tabeli VIII in Tabeli IX, lahko ugotovimo, da se izdelane ogrodne tablete glede na vrsto uporabljenega polnila razlikujejo predvsem v

52

debelini. Pri tem je namreč ključno, katero vrsto polnila smo uporabili pri izdelavi tablet.

Tablete, ki so bile izdelane z MCC, so bile debelejše od tablet, ki so vsebovale laktozo kot polnilo. MCC in laktoza se namreč razlikujeta v njuni sposobnosti, da tvorita trden kompakt. Granule z MCC imajo manj pravilno obliko, kar skupaj z bolj grobo površino granul ter njihovo manjšo velikostjo omogoča tvorbo večjega števila močnejših povezav med delci in skupaj prispeva k večji kompaktibilnosti granul z MCC v primerjavi z granulami z laktozo. Zaradi razlik v kompaktibilnosti smo za dosego željene trdnosti ogrodnih tablet uporabljali različne sile stiskanja. Pri tabletiranju granulatov z MCC so bile uporabljene sile stiskanja nižje od sil stiskanja, ki smo jih uporabili pri tabletiranju granulatov z laktozo, posledično so bile tablete z MCC debelejše od tablet z laktozo.

4.1.3. SPROŠČANJE KARVEDILOLA IZ OGRODNIH TABLET

Graf 17:Graf sproščanja karvedilola iz ogrodnih tablet z MCC v mediju s pH 4,5.

0 20 40 60 80 100 120

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

% sproščanja

čas (h)

Sproščanje karvedilola v pH 4,5 (MCC)

LP-03 LP-04 LP-05 LP-06 LP-07

LP-11 LP-12 LP-18 LP-22 LP-23

53

Analiza profila sproščanja karvedilola iz ogrodnih tablet z MCC nakazuje, da lahko med različnimi profili opazimo določene razlike v hitrosti sproščanja, a pri tem morebitni vpliv posamezne spremenljivke oziroma faktorja na dobljeni profil ni izrazito nakazan.

Najhitrejše sproščanje karvedilola iz ogrodnih tablet z MCC smo sicer dosegli po uporabi mlina kladivar. Ob tem smo mletje izvajali pri minimalni hitrosti ter uporabili mrežo z manjšo velikostjo odprtin (LP-23) oziroma smo mletje izvajali pri srednji hitrosti in uporabili mrežo z večjo velikostjo odprtin (LP-03). Najpočasneje se je karvedilol sproščal iz ogrodnih tablet z MCC, ki smo jih izdelali iz granulata, ki smo ga pridobili po mletju s koničnim mlinom (Comil). Pri tem pa smo uporabili mrežo z manjšo velikostjo odprtin ter mletje izvajali pri maksimalni hitrosti (LP-05). Rezultate prikazuje Graf 17.

Graf 18:Graf sproščanja karvedilola iz ogrodnih tablet z laktozo v mediju s pH 4,5.

0 20 40 60 80 100 120

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

% sproščanja

čas (h)

Sproščanje karvedilola v pH 4,5 (laktoza)

LP-08 LP-09 LP-10 LP-13 LP-14 LP-15

LP-16 LP-17 LP-19 LP-20 LP-21

54

Tudi iz profilov sproščanja karvedilola iz ogrodnih tablet z laktozo ne opazimo izrazitejšega vpliva posameznih spremenljivk na dobljeni profil. Najhitrejše sproščanje karvedilola iz ogrodnih tablet z laktozo smo sicer prav tako dosegli po uporabi mlina kladivar. Ob tem smo mletje prav tako kot pri ogrodnih tabletah z MCC izvajali pri minimalni hitrosti ter uporabili mrežo z manjšo velikostjo odprtin (LP-13). Nato glede na hitrost sproščanja sledi sproščanje karvedilola iz ogrodnih tablet, ki so izdelane iz granulata, ki smo ga pridobili po mletju z oscilirajočim mlinom (Frewitt), pri tem uporabili mrežo z večjo velikostjo odprtin, mletje pa izvajali pri srednji hitrosti mletja (LP-08).

Najpočasneje se je karvedilol sproščal iz ogrodnih tablet z laktozo, ki smo jih izdelali iz granulata, ki smo ga pridobili po mletju s koničnim mlinom (Comil). Pri tem pa smo uporabili mrežo z manjšo velikostjo odprtin ter mletje izvajali pri srednji hitrosti (LP-14).

Pri primerjavi grafov sproščanja karvedilola glede na vrsto uporabljenega polnila je nakazano nekoliko hitrejše sproščanje karvedilola iz ogrodnih tablet, ki kot polnilo

Pri primerjavi grafov sproščanja karvedilola glede na vrsto uporabljenega polnila je nakazano nekoliko hitrejše sproščanje karvedilola iz ogrodnih tablet, ki kot polnilo

In document UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO TJAŠA ŽAGAR MAGISTRSKA NALOGA ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM FARMACIJA Ljubljana, 2021 (Strani 52-0)