VPLIV STROJA ZA MLETJE NA SPROŠČANJE Z MINIMIZACIJO VPLIVA PSD. 60

Graf 21:Graf sproščanja karvedilola iz ogrodnih tablet v mediju s pH 4,5.

Graf odvisnosti sproščanja karvedilola iz ogrodnih tablet kaže, da poteka sproščanje zdravilne učinkovine hitreje iz ogrodnih tablet, ki vsebujejo laktozo. Tako se na primer po približno petih urah sproščanja že iz vseh vzorcev z laktozo sprosti več kot 65 % karvedilola, medtem ko se pri vzorcih z MCC takšen delež karvedilola sprosti šele po več kot sedmih urah. Pri vzorcih z laktozo sproščanje najhitreje poteka iz ogrodnih tablet, ki so izdelane iz granulata, ki smo ga pridobili po mletju z oscilirajočim mlinom (Frewitt) (LP-32). Pri ogrodnih tabletah z MCC najhitrejše sproščanje karvedilola dosežemo po uporabi mlina kladivar (LP-31), a so razlike med posameznimi vzorci zelo majhne. Rezultate prikazuje Graf 21.

0 20 40 60 80 100 120

0 5 10 15 20 25

% sproščanja

čas (h)

Sproščanje karvedilola v pH 4,5

LP-24 LP-25 LP-26 LP-31 LP-32 LP-33

61

4.2.1. DOLOČITEV FAKTORJA PODOBNOSTI Za izračun faktorja podobnosti smo uporabili enačbo:

f₂ = 50 log ((1 + (1

n) Σ(A_r− A_t)²)^−0,5∙ 100)

f2 … faktor podobnosti

n … število časovnih točk primerjave

Ar … delež sproščene zdravilne učinkovine v referenčnem vzorcu At … delež sproščene zdravilne učinkovine v testiranem vzorcu

Enačba 4: Faktor podobnosti (f2).

Tabela XII : Vrednosti faktorja podobnosti (f2).

LP-24 LP-25 LP-26 LP-31 LP-32 LP-33

Pri interpretaciji rezultatov smo si pomagali z grafom odvisnosti deleža sproščenega karvedilola v odvisnosti od časa trajanja analize, pri čemer smo vrednosti normirali glede na rezultate izvedene analize določanja vsebnosti karvedilola v ogrodnih tabletah. Določili smo tudi faktor podobnosti f2. Vrednost faktorja podobnosti f2 med 50 in 100 pomeni, da sta profila sproščanja, ki ju primerjamo, podobna. Višja kot je vrednost faktorja podobnosti, večja je podobnost primerjanih profilov.

DoE analiza v prvem delu je pokazala, da vrsta uporabljenega mlina preko vpliva na velikost granul statistično značilno vpliva tudi na sproščanje karvedilola iz ogrodnih tablet.

Da bi minimizirali vpliv porazdelitve velikosti granul smo v drugem delu eksperimentalnega dela izdelali ogrodne tablete, ki so vsebovale enake deleže posameznih velikostnih frakcij. Izdelane ogrodne tablete so bili pri vseh šestih vzorcih sestavljene iz enakih deležev granul izbranih velikostnih razredov. Iz grafa odvisnosti sproščanja karvedilola iz ogrodnih tablet v odvisnosti od časa analize je moč zaznati, da se karvedilol hitreje sprošča iz ogrodnih tablet, ki kot polnilo vsebujejo laktozo. Sproščanje karvedilola je bilo namreč pri vseh vzorcih ogrodnih tablet z laktozo hitrejše v primerjavi z vzorci

62

ogrodnih tablet z MCC kot polnilom. Med ogrodnimi tabletami z laktozo se je karvedilol opazno najhitreje sproščal iz tablet, v katere smo vgradili granulat izdelan z mletjem z oscilacijskim mlinom (Frewitt), pri katerem zmanjševanje velikosti delcev temelji na njihovi obrabi in drobljenju, ki poteka večinoma samo na površini granul. V tem sklopu eksperimentalnega dela smo z uporabo enakih deležev posameznih velikostnih frakcij za izdelavo ogrodnih tablet minimizirali vpliv velikosti granul na hitrost sproščanja karvedilola. Hitrejše sproščanje zdravilne učinkovine iz ogrodnih tablet z laktozo bi lahko razložili z dejstvom, da je laktoza v vodi precej dobro topna. Njeno raztapljanje privede do vzpostavitve dodatnih por v tableti in s tem lažje difuzije medija v notranjost tablete ter hitrejšega sproščanja karvedilola. Poleg tega MCC v vodi ni topna, temveč omogoči, da se molekule HPMC hitreje omočijo in začnejo nabrekati, gelski plašč se posledično tvori hitreje, sproščanje karvedilola pa je počasnejše.

Iz vrednosti faktorjev podobnosti f2 testiranih vzorcev tablet lahko ugotovimo, da je med seboj podobnih 8 od 15 kombinacij profilov sproščanja. Med seboj so si tako podobni vsi profili sproščanja karvedilola iz ogrodnih tablet, ki vsebujejo MCC kot polnilo. Tudi najvišja vrednost faktorja podobnosti f2 je med profiloma, ki prikazujeta sproščanje karvedilola iz ogrodnih tablet z MCC, pri čemer so le te pripravljene iz granulatov, ki smo jih dobili bodisi po mletju s koničnim mlinom (Comil) bodisi z uporabo kladivarja (f2 = 89). Med seboj se glede na izračun faktorja podobnosti f2 razlikuje 7 kombinacij profilov.

Med njimi se najbolj razlikujeta profila, ki prikazujeta sproščanje karvedilola iz ogrodnih tablet bodisi z laktozo bodisi z MCC kot polnilom, granule pa smo pri obeh dobili po uporabi oscilirajočega mlina (Frewitt) (f2 = 36). Tako je torej nakazano, da ob enaki vrsti uporabljenega mlina, enaki hitrosti mletja in ob uporabi mreže z enako velikostjo odprtin, izbira polnila vpliva na sproščanje karvedilola. Primerjava vrednosti faktorjev podobnosti f2 tudi nakazuje, da se med seboj bolj razlikujejo profili, pri katerih smo vsaj enega izmed njih pridobili po uporabi oscilirajočega mlina (Frewitt), pri katerem med mletjem aplicirana sila, ki povzroča obrabo in drobljenje večinoma deluje zgolj na površini granul.

Že v prvem sklopu eksperimentalnega dela smo ugotovili, da vrsta izbranega mlina za mletje preko vpliva na velikost in porazdelitev velikosti granul vpliva na sproščanje karvedilola. Tako smo lahko vsaj delno potrdili tudi drugo postavljeno hipotezo, da vrsta uporabljenega mlina vpliva na sproščanje karvedilola iz ogrodnih tablet s hipromelozo, in sicer preko vpliva na velikost izdelanih granul. Vendar se pri tem v drugem sklopu eksperimentalnega dela nakazuje, da vrsta mlina tudi ob minimizaciji vpliva velikosti in

63

porazdelitve velikosti vpliva na sproščanje karvedilola. Očitno so poleg velikosti granul z mehanizmom mletja oziroma vrsto uporabljenega mlina povezane tudi druge lastnosti granulatov, ki določajo hitrost sproščanja karvedilola iz ogrodnih tablet s hipromelozo, kar pa bi morali preučiti z dodatnimi analizami.