V današnjem času poteka vzgoja otroka po dveh poteh: družinski in družbeni.
Družbeno-ekonomske razmere so privedle do tega, da otrok večino časa preživi v predšolski ustanovi, manjši del aktivnega časa pa doma. To pomeni, da ima vrtec s svojim strokovno usposobljenim osebjem pomembno vlogo v otrokovem razvoju. Med vzgojitelji in starši se lahko razvijejo dobri ter pristni medsebojni odnosi, lahko pa nastopita določena napetost in nezaupanje.
Skozi dosežene rezultate raziskave lahko ponudimo lastno oceno in predloge, ki bodo strokovnim delavcem vrtca pomagali izboljšati medsebojno sodelovanje v želji, da bi bil vrtec še bolj uspešen, strokovni delavci in ravnatelj še bolj spretni pri predlogih, s tem pa bi bili bolj zadovoljni tudi starši, ki bodo vrtcu tudi bolj zaupali. Vse to pa bo prispevalo h kakovostnejšemu vzgojno-izobraževalnemu delu v vrtcu. Glede na teoretična vedenja in na odgovore udeležencev v raziskavi bi lahko obstoječe medsebojno sodelovanje nadgrajevali. V ta namen smo strnili naslednja priporočila:
a) Pripraviti je potrebno načrt vključevanja staršev v načrtovanje oziroma vrednotenje vzgojnega dela: Spoznanja, da otrok dojema in razume svet celostno, da se razvija in uči v aktivni povezavi s svojim socialnim in fizičnim okoljem, da v vrtcu v interakciji z vrstniki in odraslimi razvija lastno družbenost in individualnost, se srečuje z drugačno socialno konstrukcijo sveta, so osnova za načrtovanje, izvajanje in ovrednotenje vzgojnega dela. Vzgojno delo je proces, v katerem vzgojiteljica proučuje, načrtuje in spreminja vzgojno prakso v sodelovanju z drugimi pedagoškimi delavci in starši. Načrtovanje vzgojnega dela pomeni načrtovanje celotnega življenja v vrtcu. Vzgojiteljica načrtuje vzgojno delo na osnovi teoretičnih podmen o razvojnih značilnostih predšolskega otroka, specifičnosti učenja v tem obdobju in značilnosti konkretnega okolja, zato je toliko pomembneje, da so v načrtovanje vključeni tudi starši. Pri izvajanju vzgojnega dela vzgojiteljica zagotavlja prilagodljivost v prostorski in časovni organizaciji, vsebinah, metodah in oblikah dela ter vzgojnih sredstvih. Vrednotenje vključuje spremljanje razvoja otrok v skupini, kritično analizo vzgojiteljičinih lastnih postopkov in doseženih rezultatov.
Evalvacija je najpomembnejši del kurikula in izhodišče za načrtovanje. Na nivoju vrtca je potrebno ustanoviti tim, ki bo proučil možnosti kako starše dejavneje vključiti in motivirati za tovrstno sodelovanje. V zasnovi javnih vrtcev je navedeno, da je sodelovanje vrtca s starši nujen pogoj za
dopolnjevanje družinske in institucionalne vzgoje. Starši imajo pravico sodelovati pri načrtovanju življenja v vrtcu in skupini, vrtec pa jim mora to tudi formalno omogočiti, da v dogovoru z vzgojiteljico ali vzgojiteljem aktivno sodelujejo pri vzgojnem delu. Pri tem odnosu med vrtcem in starši je zelo pomembna delitev odgovornosti inrazličnost pristojnosti. Institucija naj družini nudi storitve, ne pa posega v njeno sfero zasebnosti oziroma v pravice staršev.
Vrtec mora spoštovati kulturo, identiteto, jezik, svetovni nazor, vrednote, prepričanja, stališča, navade in običaje otrokovih staršev. Starši pa morajo po drugi strani upoštevati meje svojega soodločanja, ki ne smejo posegati v strokovnost institucije. Pri izdelavi načrta mora razvojni tim upoštevati vse te smernice in vzpodbuditi razpravo o tem kaj je zares pomembno za dobro medsebojno sodelovanje, kje in kako je možno vključevanje staršev v načrtovanje dela in ovrednotenje dela:
- Razvojni tim naj izdela pisno informacijo - zgibanko o oblikah sodelovanja s starši, obveščanju staršev v izbranem vrtcu, ter možnosti ki jih ponuja vrtec staršem v zvezi z njihovim vključevanjem v vzgojno delo in ovrednotenjem vzgojnega dela.
- Del vsebine prvega roditeljskega sestanka za starše je potrebno nameniti informacijam, ki so pomembne za vključevanje staršev v soodločanje v vrtcu. Prav tako naj bo tema tega roditeljskega sestanka informiranje staršev o Letnem delovnem načrtu oddelka, ter izvedbenem kurikulu v oddelku.
- Za informiranje staršev z dejavnostmi, ki potekajo v oddelku strokovne delavke naredijo plakate iz katerih je razvidna tema, kdaj in kako se lahko starši vključijo v dejavnost.
- dejavnostih, ki se odvijajo v oddelku strokovne delavke starše informirajo ob prihodu in odhodu otroka iz vrtca, ter njihovih možnostih vključevanja v delo.
- V vsaki garderobi naj bo nabiralnik, v katerega bodo starši lahko anonimno dajali mnenja, predloge, ideje, pripombe in pohvale, ter se tako lahko vključevali v načrtovanje dela.
- Ob koncu leta strokovne delavke s starši izvedejo anketo (lahko tudi elektronsko), s pomočjo katere bodo analizirale vključevanje staršev v načrtovanje, izvajanje in ovrednotenje dejavnosti.
b) Informacijska tehnologija v vrtcih je izziv lahko bi rekli nujnost današnjega časa. V prihodnosti si mora vrtec zadati kot eno ključnih kompetenc
»spodbujati digitalno pismenost otrok in odraslih v vrtcu«:
- Poiskati je potrebno možnosti za obveščanje in informiranje staršev tudi po
sodobnejših elektronskih poteh, kot npr. spletna stran in elektronska pošta…
- Odpraviti je potrebno morebitne ovire za sodobnejše informiranje staršev (IKT oprema, prostor, znanje in izobraževanje strokovnega osebja…) c) Splošni cilj vzgoje v javnih vrtcih je spodbujanje različnih področij razvoja v
skladu z zakonitostmi razvojnega obdobja ter značilnostmi posameznega otroka in omogočanje razvoja njegovih posebnih sposobnosti in spretnosti:
- Zagotoviti je treba več obogatitvenih dejavnosti iz umetnosti, rekreacije, plesa in gibalnih dejavnosti, humanitarne akcije, obisk lutkovnih predstav, ki bi jih izvajale strokovne delavke v vrtcu.
- Potrebno je uvesti dodatne dejavnosti, ki jih izvajajo zunanji sodelavci:
taborniki, učenje tujega jezika…
d) Za to, da bi napetosti med vrtcem in starši razreševali čimbolj konstruktivno in bolje usklajevali različne interese, je potrebno poglobljeno strokovno delo na področju sodelovanja s starši:
- Zaposleni naj prek individualnih pogovorov ugotavljajo, katera srečanja bi starši želeli imeti.
- Urediti je treba pregledne in estetske panoje, saj starši zelo pogosto poiščejo obvestilo na oglasni deski.
e) Nedvomno je za uspešno sodelovanje potrebna pozitivna motivacija staršev in vzgojiteljev. Sodelovanje med starši in vrtcem naj temelji na skupnem cilju:
omogočiti optimalno vzgojo in razvoj otroka ter njegovo srečno in zdravo otroštvo. Kakovostno sodelovanje staršev in vzgojiteljev lahko omogoča:
- Poenotenje vzgojnih vplivov, ki oblikujejo otrokovo osebnost in razvoj;
- Sistematično informiranje in usposabljanje staršev za vzgojo otrok;
- Vplivanje nove vsebine, organizacijo in načine dela v vrtcu;
f) Glede na spoznanja, ki smo jih pridobili pri raziskavi in pripravi magistrske naloge, se nam za nadaljnje raziskovanje porajajo naslednje vsebine, ki bi odgovorile na zastavljena raziskovalna vprašanja:
- Ali je vrtec danes že pripravljen sprejeti družino kot partnerja v vzgojnem procesu?
- Ali so zaposleni v vrtcu kos izzivom in novim zahtevam z vidika vključevanja staršev v načrtovanje in ovrednotenje vzgojnega dela?
- Ali imajo zaposleni v vrtcu dovolj znanja v zvezi z medsebojnim
sodelovanjem, ali ga dopolnjujejo in nadgrajujejo?
- Ali strokovno osebje vrtca dovolj pozna stališča in mnenja staršev, njihova pričakovanja, želje, možnosti …?
- Kako doseči večjo aktivnost staršev?
- Kako doseči večjo povezanost z vrtcem?
Na področju vzgoje in izobraževanja se uveljavljajo različni pristopi h kakovosti.
Družina in vrtec kot ustanova imata v rokah niti otrokove prihodnosti, zato je vzajemno sodelovanje staršev in strokovnih delavcev vrtca koristno in nujno za otrokov razvoj. V tej smeri si morajo prizadevati vsi, ki so strokovno odgovorni za ta del kakovosti v vzgoji in izobraževanju.
Namen naloge je bil poglobljeno ugotoviti kakšno je medsebojno sodelovanje staršev in strokovnih delavcev vrtca, iz vidika dojemanja staršev ter na osnovi rezultatov izvedene raziskave spodbujati proces nenehnih izboljšav v vrtcu.
Ugotovljeno je bilo, da so klasične formalne oblike srečanja staršev v vrtcu kot sta roditeljski sestanki govorilne ure še vedno pogoste oblike medsebojnega sodelovanja tako na letni kot na mesečni ravni, vendar je komunikacija ob prihodu in odhodu otroka iz vrtca mnogo bolj razširjena oblika, saj se je starši poslužujejo dnevno, večina pa en-krat tedensko. Ugotavljamo tudi, da so v vrtec prodrle bolj neformalne, obogatene, dejavnejše oblike medsebojnega sodelovanja, kot so pikniki, izleti, prireditve itd. Starši najmanj izkoriščajo možnost vključevanja v načrtovanje in evalviranje dela v vrtcu, želijo pa si sproščenih oblik medsebojnega sodelovanja ter informiranja po sodobnejših poteh, kot sta elektronska pošta in spletna stran. V zvezi z kakovostjo medsebojnega sodelovanja si starši želijo več dodatnih in obogatitvenih dejavnosti, ki bi jih po njihovem mnenju izvajali strokovnih sodelavcev v vrtcu ali pa zunanji strokovnjaki.
Glede na spoznanja, ki smo jih pridobili pri raziskavi in pripravi magistrske naloge, priporočamo za nadaljnje raziskovanje naslednje vsebine, ki bi odgovorile na zastavljena raziskovalna vprašanja:
- Ali je vrtec že pripravljen sprejeti družino kot partnerja v vzgojnem procesu?
- Ali v vrtcu dovolj poznamo stališča in mnenja staršev, njihova pričakovanja, želje, možnosti …?
- Kako zadovoljiti željam staršev, otrok in strokovnih delavcev?
Zbrani podatki bodo strokovnim delavcem v vrtcu omogočili vpogled v nekatere vidike njihovega dela in izbiro ustreznih oblik ter vsebin sodelovanja s starši, ki v največji meri pripomorejo h kakovostnemu procesu predšolske vzgoje. Ugotovitve opravljene raziskave so namenjene izboljšanju obstoječe prakse, s tem pa k večji kakovosti dela, profesionalizaciji in tudi rasti ustanove, kot je vrtec.
Na področju znanosti raziskava prinaša ugotovitve, ki jih ne moremo posploševati, lahko pa nam služijo za nadaljnje raziskovanje tega področja, za izboljšanje konkretne prakse v proučevani ustanovi, spodbujanje podobnih pristopov v drugih organizacijah in medsebojno primerjanje.
Ackers, J. 2003. Why involve me? Encouraging children and their parents to participate in the assessment process. Quality education in the early years. Buckingham: Open University Press.
Aristej Bruner, J. 2001. Curriculum for pre-school. Ministry of Education and Science in Sweden and National Agency for Education. Cambridge: Harward University Press.
Bajzek, J., M. Bitenc, S. Hvalič Touzery, A. Lokar, J. Ramovš in Š. Strniša Tušek.
2003. Zrcalo odraščanja: mednarodna raziskava o odraščajočih otrocih.
Radovljica: Didakta.
Bassey, M. 2000. Case study research in educational settings. Philadelphia: Open University Press.
Batistič Zorec, M. 2006. Ugotavljanje in spodbujanje kakovosti vrtca – dileme in možnosti. Ljubljana: Supra.
Bečaj, Janez. 2006. Svetovalna služba in sodobni pogledi na kakovost vzgojno- izobraževalnega dela. Šolsko svetovalno delo 3 (4): 11-14.
Beers, B. 2007. Šole učenja: praktični priročnik za učitelje in ravnatelje. Ljubljana:
Državni izpitni center.
Bratanić, M. 1991. Mikropedagogija: interakcijsko-komunikacijski aspekt odgoja.
Zagreb: Školska knjiga.
Brejc. M. 2007. Kakovost v vzgoji in izobraževanju: zbornik povzetkov: posvet vodenje v izobraževanju. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Brooker, L. 2002. Starting school. Young children cultures. Philadelphia: Open University Press.
Bryman, A. 2001. Social research methods. Oxford: Oxford University Press.
Bucik, V. in L. Marjanovič Umek. 2002. Vprašalnik za starše. Kakovost v vrtcih.
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Cankar, F., M. Kolar, T. Deutsch, M. Pšunder in T. Meden. 2008. Raziskovalno poročilo: Analiza sodelovanja staršev in šole ter razvoj modelov partnerskega sodelovanja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Crosby, Philip B. 1990. Vječno uspješna organizacija: umječe rukovođenja. Zagreb:
Privedni vjesnik.
Easterby Smith, M., R. Thorpe in A. Lowe. 2005. Raziskovanje v managementu. Koper:
Fakulteta za management.
Erčulj, J. in I. Vodopivec. 1999. S komunikacijo do ciljev. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Erčulj, J. in N. Trunk Širca. 2000. S sodelovanjem do kakovosti: Mreže učečih se šol.
Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Filipović, M. 2004. Metodologija znanosti i znanstvenog rada. Sarajevo: Svetlost.
Finnegan, R. 2002. Communicating: the multiple modes of human interconnection. New York: Routledge.
Flere, S. 2000. Sociološka metodologija. Maribor: Pedagoška fakulteta.
Florjančič, U. in M. Ferjan. 2002. Management poslovnega komuniciranja. Kranj:
Moderna organizacija.
Fraenkel, J. K. in N. E. Walen. 2006. How to desing and Evaluate Research in Education. Boston: Mc Graw–Hill.
Freebody, P. 2003. Qualitative research in edukation: interaction and practice.
London: Sage.
Hargreaves, D. H. in D. Hopkins. 2001. Šola zmore več. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Hopkins, D. 2007. Vsaka šola odlična šola: razumeti možnosti sistemskega vodenja.
Ljubljana: Državni izpitni center.
Intihar, D. in M. Kepec. 2002. Partnerstvo med šolo in domom. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kalin, J., Govekar Okoliš, M., Mažgon, J., Mrvar, P., Resman, M. in B. Šteh. 2008.
Zaključno poročilo: Vzvodi uspešnega sodelovanja med šolo in domom. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Karmiloff, K. in A. Karmiloff Smith. 2005. Key data on education in Europe.
Brusseles: European Commission.
Kavčič, B. 2002. Poslovno komuniciranje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Kobeja, B. 2002. Napotki za pisanje seminarske in diplomske naloge. Koper: Visoka šola za management.
Komljanc, N. 1997. Vodnik sodelovanja s starši. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Koren, A. 2005. Avtonomija in decentralizacija v izobraževanju: študija vidljivosti v slovenskem šolskem sistemu. Koper: Fakulteta za management.
Kottler, J. 2001. Svetovalne spretnosti za vzgojitelje in učitelje. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
Krek, J. 1995. Zasnova ureditve položaja zasebnih šol in vrtcev. V Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, ur. J. Krek. 36-42. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Kroflič, R. 2001. Temeljne predpostavke, načela in cilji kurikula za vrtce. V Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce, ur. L. Marjanovič Umek, 7-24. Maribor:
Obzorja.
Kroflič, R. 2005. Vzgojiteljica – izhodišče prikritega kurikuluma v vrtcu. Ljubljana:
Supra.
Kvale, S. 1996. Interviews. London: Sage.
Lareau, A. 2000. Home advantage: social Class Parental Intervention in Elementary Education. London: Routledge.
Lipičnik Vodopivec, J. 1996. Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati.
Ljubljana: Misch, Oblak in Schwarz.
MacBeath, J. in A. McGlynn. 2004. Self-evaluation. What's in it for schools? London:
Routledge Falmer.
Marentič Požarnik, B. 2000. Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Marinšek, S. 1998. Razsežnosti komuniciranja. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Marinšek, S. 2002. Komuniciranje s starši. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Marjanovič Umek, L. 2005. Pogled v vrtec. Ljubljana: Državni izpitni center.
Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., T. Kavčič in A. Podlesek. 2002. Kakovost v vrtcu.
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Mayer, J. 2003. Lastnosti uspešnih vodij. Kranj: Moderna organizacija.
Merriam, S. 1998. Qualitative Research and Case Study Applications in Education. San Francisco: Jossey- Bass.
Mesec, B. 1998. Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
Ministrstvo za šolstvo in šport. 1999. Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport.
Ministrstvo za šolstvo in šport. 2005. Zakon o vrtcih. Šolska zakonodaja. 39-66.
Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport.
Mondgomery, M. J. 1999. Bilding Bridges with Parents. Tools and Techniques for Counselors. California: Corwin.
Morgan, G. 2004. Podobe organizacij. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Možina, S. 2002. Management. Nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta.
OECD. 2007. Education at a Glance. Paris: Organisation for Economic Co-operation and Development.
Peklaj, C. 2001. Sodelovalno učenje – ali kdaj več glav več ve. Ljubljana: DZS.
Pluško, A. 2001. Modro oko: spoznaj, analiziraj, izboljšaj. Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Ministrstvo RS za
šolstvo, znanost in šport.
Podlesek, A., L. Marjanovič Umek in S. Cecič Erpič. 2002a. Samoevalvacija kakovosti v vrtcu. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Podlesek, A., L. Marjanovič Umek in S. Cecić Erpič. 2002b. Kakovost v vrtcih.
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Potočnik, A. 2007. S skupnimi koraki gradimo kakovost v vrtcih. Celje: Vrtec Anice Černejeve.
Prosnik, F. 2006. Svetovanje v pedagoški praksi. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Redding, S. 1999. Parents and learning. Genova: Unesco.
Rener, T. 2000. Ranljivost, mladi in zasebno okolje. Socialna ranljivost mladih.
Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport.
Roncelli Vaupot, S. 2000. Izzivi raznolikostnih pristopov k boljšemu delu šol.
Raznolikost kakovosti. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Roncelli Vaupot, S. 2007. Kakovost v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Rudestam, K. E. and R. R. Newton. 2001. Surviving Your Dissertation: A Comprehensive Guide to Content and Process. Sage: Thousand Oaks.
Rutar, D. 2005. Vzgoja za družino in vrednote – Kako s pomočjo filmov bolje vzgajati otroke. Ljubljana: Umco.
Sachs, J. 2000. Rethinking the Practice of Teacher Professionalism. The Life and Work of Teachers. London and New York: Falmer Press.
Salls, E. 1993. Total Quality management in education. London: Kogan page.
Stake, R. E. 2000. Case studies. Handbook of qualitaive research. Sage: Thousand Oaks.
Štuhec, I. 2006. Šola za vsestranski razvoj v Kakovostna šola prihodnosti. Ljubljana:
Teološka fakulteta.
Tratnik, M. 2002. Osnove raziskovanja v managementu. Koper: Visoka šola za management.
Trbižan, J. 2005. Ustvarimo ogledalo za svojo šolo : Comenius 3 mreža o samoevalvaciji. Ljubljana : Komisija za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju.
Trnavčevič, A. 2000. O kakovosti malo drugače. Raznolikost kakovosti. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Trnavčevič, A. 2006. Raziskovalna metodologija v družboslovju: študijsko gradivo.
Koper: Fakulteta za Management.
Ule, M. 2000. Spregledana razmerja. Maribor: Aristej.
Ule, M. 2003. Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Ule, M. in M. Kuhar, 2003. Mladi družina starševstvo. Knjižna zbirka Psihologija vsakdanjega življenja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Zorko, S. 2003. Kako veste, da je vaša šola kakovostna. Maribor: Samozaložba.
Zupanc Grom, R. 2007. Izkušnje desetletnega uvajanja kakovosti. Vodenje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Žerovnik, A. 1998. Sodelovanje s starši. Državljanski forum. Družina – šola. Ljubljana:
Pedagoški inštitut.
VIRI
Bahovec, E. 1999. Kurikulum za vrtce. Pedagoška obzorja 14 (1-2): 58-121.
Brejc, M. in N. Trunk Širca. 2007. Sistemi vodenja kakovosti – sinergija med notranjo in zunanjo evalvacijo. Vodenje v vzgoji in izobraževanju 2 (5): 41–50.
Budnar, M. 2000. Področja kakovosti šole. Vzgoja in izobraževanje 31 (1): 17- 20.
Cencič, M., A. Polak in T. Devjak. 2005. Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje pedagoških delavcev ter njihov profesionalni razvoj. Sodobna pedagogika 56 (5):
100–113.
Cenčič, Majda, 2000. Sistemi kakovosti in vzgojno-izobraževalno področje. Sodobna pedagogika, 4: 32-39.
Erčulj, J. 2000. Razsežnosti strokovnega sodelovanja učiteljev: model strokovnega usposabljanja v Mrežah učečih se šol. Vzgoja in izobraževanje 31 (4): 26–31.
Hogard, E., in E. Roger, 2006. Evaluation and Communication: Using a Communication Audit to Evaluate Organizational Communication. Evaluation Review 30 (2): 171–187.
Howes, C. in C. E. Hamilton. 2003. The changing experience of child care: Changes in teachers and in teacher-child relationships and children's social competence with peers. Early Childood Research Quartely 8(2): 15–32.
Hung Chang Chiu. 2002. A studiy on the cognitive and offective componentes of service quality. Total Quality Management, 13 (2): 124 -126.
Kalla, H. K. 2005. Integrated internal communications: a multidisciplinariy perspective.
Coprorate Communications: An International Journal 10 (4): 302–314.
Kodelja, Z. 2007. Reforme, stroka in šolske politike. Sodobna pedagogika 58 (2): 34–
50.
Koren, A. 2005. Ozadje vse življenjskega izobraževanja ravnateljev. Vodenje v vzgoji in izobraževanj 3 (3): 5–20.
Lipičnik Vodopivec, J. 2007. Kako starši doživljajo vzgojo v družini – vzgojni stili v družini danes. Sodobna pedagogika 58 (124): 182–195.
Loeb, S. 2004. Child care in poor communities: Early learning effects of type, quality, and stability. Child Development 75 (1): 47–65.
Marinšek, S. 1998. Realna pričakovanja – temelj dobrega sodelovanja med učitelji in starši. Vzgoja in izobraževanje 29 (6): 13–16.
Marjanovič Umek, L. 2004. Dejavnosti v vrtcu: kako jih ocenjujejo starši? Sodobna pedagogika 55 (3): 74–95.
Medveš, Z. 2000. Kakovost v šoli. Sodobna pedagogika 51 (117): 8–26.
Milekšič. V. 1999. Ogledalo. Vzgoja in izobraževanje 30 (6): 16–26.
Resman, M. 2004. Ravnatelj, vodenje in šolski svetovalni delavec. Vodenje v vzgoji in izobraževanju 2 (2): 7–24.
Rupnik Vec. T. 2005. Didaktična prenova – priložnost za vsestranski profesionalni razvoj učitelja. Vzgoja in izobraževanje 4-5/2005: 5-11.
Rus, V. S. 1993. Vpliv različnih neverbalnih načinov komuniciranja in komunikacijskih Rus, V. S., 1993. Vpliv različnih neverbalnih načinov komuniciranja in
komunikacijskih ciljev na zaznavo socialne distance in evalvacijo v komunikaciji.
Psihološka obzorja. 2 (1 ): 31–44.
Rutar, T. in Z., Pavlović. 2004. Družina in šola: razlike v pogledu staršev in učiteljev na otrokove pravice. Sodobna pedagogika 55 (3): 42 – 59.
Sagadin, J. 2001. Študija primera. Sodobna pedagogika 42 (9-10): 465–472.
Sagadin, J. 2004. Ne standardizirani intervju. Sodobna pedagogika 46 (9-10): 425–435.
Štefanc, D. 2004. Pogled na koncept partnerstva med šolo in domom z vidika poseganja v zasebnost družine. Sodobna pedagogika 55 (3): 24 – 40.
Šverc, A. 2006. Družbene spremembe in šola. Tretji dan 35 (7-8):31-38.
Trnavčevič, A. 2001. Kvalitativna in kvantitativna paradigma pedagoškega raziskovanja: izhodišča in dileme. Sodobna Pedagogika 52 (2): 26–34.
Trunk Širca, N. 2000. Mreže – model izobraževanja za celotne šole/vrtce. Vzgoja in izobraževanje 31 (4): 32–38.
ZOFVI. 2007. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Uradni list RS, št. 16/2007.
PRILOGE
Priloga 1 Spremno pismo – staršem udeležencem anketiranja.
Priloga 2 Anketni vprašalnik 1.
Priloga 3 Spremno pismo – staršem udeležencem individualnega intervjuja.
Priloga 4 Okvirna vprašanja za individualni intervju.
Priloga 5 Spremno pismo – staršem udeležencem skupinskega intervjuja.
Priloga 6 Okvirna vprašanja za skupinski intervju.
Priloga 7 Spremno pismo – staršem udeležencem anketiranja.
Priloga 8 Anketni vprašalnik 2.
Priloga 9 Kvantitativna analiza vprašalnika 2: tabele od 0.1 do 0.16 Priloga 10 Kvantitativna analiza vprašalnika 2: slike od 1 do 12
Spoštovani starši!
V našem vrtcu že dlje časa namenjamo večjo pozornost medsebojnemu sodelovanju med
V našem vrtcu že dlje časa namenjamo večjo pozornost medsebojnemu sodelovanju med