Slika 22: Okraševanje kokošnjaka.
Slika 23: Baletna točka.
33 Nisem prepričana, ali so razlog za to njihovi karakterji ali so bili dejansko zadovoljni z rešitvami. Podali niso nobene kritike ali možnosti izboljšave. Tudi kritike po zabavi so bile pozitivne.
Sprotno beleženje idej in izpeljanega na tablo ali nek določen prostor v igralnici se mi zdi
dobra ideja za načrtovanje tudi sicer. Pri otrocih iz prve starostne skupine bi na tak način lahko opažanja beležili tudi strokovni delavci v oddelku, saj bi tako lažje izhajali iz opaženih interesov otrok.
Zabava se mi je zdela ustrezen zaključek projekta in nekakšna nagrada za trdo delo, ki smo ga v proces demokratičnega odločanja vsi skupaj vložili.
Slika 25: Dekoracija na terasi.
Slika 24: Rajanje ob glasbi. Slika 23: Pogostitev.
34
III SKLEP
Vrtec lahko razumemo kot družbo »v malem«, v kateri lahko otroci preizkušajo demokratične poti odločanja. Menim, da so v predstavljenem projektu Kokošje volitve otroci vplivali na vidik, ki ne zadeva zgolj njih ali njihovega oddelka, pač pa celotno enoto vrtca in posredno tudi na lokalno skupnost, ki je bila v dogajanje vpeta prek medijev, prireditev in podobnega. Vpliv otrok ne bo trajal le nek določen čas (obdobje izvajanja tematskega sklopa), ampak bo rezultat precej dolgotrajnejši. Njihov glas je bil v procesu odločanja prav tako pomemben in slišan kot glas odraslih. Menim, da je bila njihova izkušnja z volitvami, kot enim izmed temeljev demokratičnega odločanja, pozitivna. Posebej ključni dan volitev na ravni vrtca je bilo čutiti navdušenje, napetost; zabava pa je imela vlogo nekakšne nagrade. Upam, da bodo otroci izkušnjo demokratičnega odločanja ponotranjili in jo prenesli tudi v odraslo življenje, ko bodo do odločanja o družbenih zadevah.. Nisem prepričana, da se strokovni delavci vrtcih dovolj zavedamo, kako pomembno nalogo imamo pri spodbujanju aktivnega državljanstva, razvijanju kritičnega mišljenja in posredovanja demokratičnih vrednot. V otroštvu je namreč oblikovanje demokratičnih vrednot ključnega pomena..
Projekt je po mojem mnenju dobro uspel. Uresničili smo cilj - udejanja participacije otrok in izkušnje demokratičnega državljanstva - poleg tega pa smo uresničili tudi vse cilje in ideje, ki so jih v procesu predlagali otroci. Delovali smo kot skupnost odraslih in otrok, ki enakovredno prispevajo k odločitvam. Skozi celoten projekt je bilo vzdušje pozitivno. Žal mi je, da smo zaradi velikega števila otrok in zahtev organizacije včasih malo pohiteli, kak korak preskočili ali otrokom dopustili malo manj aktivno vlogo, kot bi jo sicer želela. Po tem projektu se še bolj se zavedam pomembnosti dela v manjših skupinah na vsakodnevni ravni. Gotovo pa se participacija in demokratično odločanje v vrtcu ne morata udejanjati zgolj v obliki projektov.
Postati morata temelj načrtovanja, izvedbe in evalvacije vseh vidikov vrtčevskega življenja.
Iz predstavljenega empiričnega dela je razvidno, da so predšolski otroci zmožni demokratičnega odločanja, zlasti ob ustrezni (in večkrat samoomejujoči) podpori odraslih. Izkazalo se je, da obstaja več načinov spodbujanja otrok k podajanju predlogov in soodločanju (npr. osebni razgovor, delo v manjših skupinah, izštevanke, glasovanje, žrebanje idr.). Pomembno je, da so spodbude dovolj odprte, da otrok ne manipulirajo (in njihova participacija ni le navidezna), hkrati pa tako konkretne, da jih otrok lahko razume.
Participacija otrok je bila v projektu udejanjena na več načinov (zbiranje predlogov, glasovanje, volitve, posvetovanje, priprava tematske zabave po predlogih otrok idr.). Če bi stopnjo
35
participacije merili po Hartovi lestvici (1992), bi jo verjetno lahko umestili v tretjo stopnjo (odrasli razvijejo projekt, se pa o vprašanjih odločajo skupaj z otroki) in deloma v četrto stopnjo (pobudo za projekt podajo otroci in ga sami tudi vodijo). Manjše projekte znotraj celotnega (npr. zabava) so otroci namreč predlagali in izvedli sami.
Stopnja participacije otrok se zagotovo lahko še zviša, participacija sama pa je lahko pogosteje zastopana oz. postane tako integrirana v prakso, da postane neizogiben in na nek način samoumeven del življenja v vrtcu. Mislim, da nam to lahko uspe s pogostejšim načrtnim izvajanjem participacije in njeno redno evalvacijo. Ob opazovanju praks drugih sem imela občutek, da je participacija v našem oddelku visoko udejanjena, a sem v projektu spoznala, da je še veliko prostora za izboljšave.
Mislim, da je diplomsko delo dober prikaz vseh prednosti (in nujnosti) participacije v vrtcu, obenem pa občasnih zagat, na katere lahko vzgojitelj naleti pri tovrstnem delu; upam tudi, da ponuja dovolj predlogov za njihovo uspešno rešitev.
Projekta izhaja iz konkretnega dogajanja v našem vrtcu in otrok, ki so v svojih idejah, predlogih in načinih ravnanja neponovljivi. Lahko služi kot primer dobre prakse, na podlagi katerega se lahko učijo tudi drugi in morda zvišajo stopnjo participacije, ki je otrokova osnovna pravica.
36
IV VIRI IN LITERATURA
Bahovec, E. D., Bregar, K. G., Čas, M., Domicelj, M., Saje – Hribar, N., Japelj, B.,idr.
(1999). Kurikulum za vrtce : predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport : Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno s http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrt ci_kur.pdf
Batistič Zorec, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih. Ljubljana: inštitut za psihologijo osebnosti.
Batistič Zorec, M. (2010). Participacija otrok v slovenskih vrtcih z vidika stališč in izkušenj vzgojiteljev. V T. Devjak, M. Batistič Zorec, J. Vogrinc, D. Skubic, in S. Berčnik (ur.), Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti (str. 67–85). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Bahovec Dolar, E. in Bregar Golobič, K. (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo. Ljubljana:
Državna založba Slovenije.
Hart, R. (1992). Children´s participation: from tokensim to citizenship. Florence: UNICEF International Child Development Centre.
Hočevar, A., Kovač Šebart, M. in Štefanc, D. (2009). Sodelovanje z okoljem in problematika participacije v pedagoškem pristopu Reggio Emilia. V: T. Devjak, in D. Skubic (ur.), pedagoškega koncepta Reggio Emilia (str. 17–37). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Konvencija o otrokovih pravicah. Pridobljeno s: http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-
pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/konvencija-o-otrokovih-pravicah-ozn/
Kovač Šebart, M. in Krek, J. (2007). Ali je šoli imanentno, da lahko deluje samo nedemokratično? Demokratično v šoli, avtonomija subjekta in Zakon. Sodobna pedagogika, posebna izdaja, 30-55.
37
Krek, J. (ur.), Metljak, M. (ur.) (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Kroflič, B., Batistič Zorec, M., Cemič, A., Plestenjak, M., Turnšek, N. in Vilič, I. (2002).
Stališča vzgojiteljic in vzgojiteljev predšolskih otrok do otroštva in vzgoje v vrtcih.
Neobjavljeno poročilo evalvacijske študije. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Rožič, A. in Turnšek, N. (2010). Moč in omejitve ideje kompetentnega otroka. V T. Devjak, M. Batistič Zorec, J. Vogrinc, D. Skubic, in S. Berčnik (ur.), Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti (str. 339–357).
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Rutar, S. (2012). Kako razumeti in uresničevati participacijo otrok v vrtcu? Sodobna pedagogika, 3, 86–98.
Rutar, S. (2013). Poti do participacije otrok v vzgoji. Koper: Univerza na Primorskem.
Turnšek, N. (2007). Children´s participation in Decision Making in Slovene Kindergartens. V A. Ross (ur.), Citizenship Education in Society (str. 147–158). London: CiCe.
Turnšek, N. (2009a). Children as Citizens »Here and Now« - Democratic PArticipation as a Core of Citizenship Education in Early Years. V L. Florian, I. Lewis, G. Lloyd, S.
Milić, C. Razdevšek-Pučko in A. Vaahtokari (ur.), 007 International Magazine for Educational Sciences and Practice (str. 18-27). Education For All Forum Montenegro (EFA), UNESCO Chair in Education for Democratic Citizenship and Human Rights at the Faculty of Philosophy of the University of Montenegro.
Turnšek, N. (2009b). Vrtec – prostor aktivnega demokratičnega državljanstva. V F. Fras Berro, M. Senica, M. Sivec, U. Stritar, M. Turk, N. Zore in U. Margan (ur.), Spodbujanje otrokovih kompetenc v vrtcu, posvet vrtcev Slovenije: zbornik prispevkov (str. 29–39). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Turnšek, N., Hodnik Čadež, T., Krnel, D. (2009). Projektni pristop kot strategija spodbujanja participacije otrok v učenju in soustvarjanju življenja v vrtcu. V: Devjak, T., Skubic, D. (ur.).
38
Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, str: 209–234.
Vzgojni program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok (1979). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo.
Zakon o vrtcih /ZVrt/ (2005). Uradni list RS, št. 100/05 (2005). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/1/content?id=58651