Slika 12: S transparenti opremljeni volivci.
Slika 11: 128 udeležencev čaka na začetek glasovanja.
29
člane vrtca in zdelo se mi je prav, da je v demokratičen proces vključeno kar največje število otrok. Glasovanje v štirih skupinah, kjer sem dejavnosti vodila sama, je postopek odločanja potekal brez posebnosti. Tehtnica se mi je zdela dobra ideja, saj je bila zelo nazorna, hkrati pa smo se izognili dolgotrajnemu preštevanju glasov. Se je pa težava pojavila v drugih treh skupinah, kjer naj bi prav tako izbrali po en predlog imena za vsako žival. Poročali so, da se nikakor niso mogli zediniti o dveh predlogih. Iz pogovora sem razbrala, da so imeli s tem težavo predvsem odrasli. To znova kaže, kako pomembno je demokratičnih tehnik učiti že najmlajše. Občudujem jih, da so pri takih dejavnostih sposobni preseči razvojni egocentrizem in da že znajo konstruktivno reševati morebitne konflikte.
Tako smo na sklepni dan volitev odločali med tremi predlogi imen za vsako žival, namesto med dvema. Na srečo se je izkazalo, da to otrokom ni predstavljalo večje ovire.
Vzdušje je bilo zelo slavnostno, otroci so bili glasni pri navijanju, čutiti je bilo pozitivno napetost. Je bil pa postopek precej dolgotrajen, sploh preštevanje glasov, zato smo tu glavno vlogo prevzeli odrasli. Sploh
najmlajši so se hitro naveličali čakanja. Ob razglasitvi rezultatov je bilo čutiti navdušenje, zaznala nisem nobene slabe volje. Med glasovanjem sem opazovala otroke: večinoma so pozorno poslušali prebrane predloge in se odločali neodvisno od otrok, ki so glasovali pred njimi. Pozorna sem bila, da je imel vsak otrok za odločitev dovolj časa in da ni bilo morebitnega usmerjanja ali zavajanja s strani odraslih.
4. Dejavnosti četrtega tedna
Po uspešno zaključenem postopku izbire imen sem otrokom ponudila, da kokoši in petelinu (pa tudi sebi) pripravimo zabavo, s katero bomo obeležili dogodek. S pomočjo socialne igre Iščemo družino (otroci v igralnici svojo skupino iščejo s pomočjo oglašanja) smo izoblikovali štiri
Slika 13: Preštevanje rezultatov.
Slika 14: Veselje ob razglasitvi.
30
skupine. Otroci so se dogovarjali o predlogih za izvedbo zabave. Predloge so predstavili ostalim, s sodelavko pa sva jih beležili na tablo, da bi se lahko k njim vračali v naslednjih dneh.
Največ predlogov so imeli pri pogostitvi. Predlagali so, da bi jedli pokovko, piškote in čevapčiče, kokoškam pa bi pripravili torto iz polžev, trave, deževnikov, koruze in zemlje. Poslušali bi baletno glasbo in pesmice o kokoših, plesali bi balet. Za darila bi kokoškam izdelali tablice z imeni in pobarvali plastična jajčka. Za dekoracijo bi izdelali kokoši iz papirja, traktorje, zastavice in jajčka. Čeprav je bilo hladno, so se odločili za zabavo na terasi, kokošim pa bi darila odnesli na vrt.
Dodali so še, da bi se radi zabavali in izdelali kokošje maske.
Že isti dan smo se lotili dela. Otroci so delali v skupinah, parih ali individualno. Najprej smo se lotili dekoracije. Zastavice so izdelali iz papirja in jih pobarvali s flomastri. Otroke sem odpeljala v likovni kabinet, kjer smo našli različna jajca iz umetne mase. Pri delu so bili zelo samostojni, potrebovali so le nekaj pomoči pri napeljevanju izdelkov na vrvico. Za tablice z imeni smo porabili odpadne plošče iz umetne mase in črke, ki smo jih imeli v igralnici. Za pomoč pri vrtanju
lukenj so otroci prosili hišnika. Sredstva smo dodajali po njihovih željah.
Zaželeli so si barv (ponudila sem jim akrilne, ki se na umetne mase bolje primejo) in bleščice. Baletno glasbo smo našli med zgoščenkami, ki smo jih imeli od prej. Nekaj otrok se je dogovarjalo o baletni koreografiji in jo vadilo.
Nazadnje smo se lotili hrane. Ker nismo imeli časa za peko piškotov, smo uporabili tiste, ki so ostali od malice, smo jih pa okrasili s stopljeno čokolado in barvnimi mrvicami.
Koruzo pokovko smo poleti pridelali na vrtu, preostalo nam je le, da jo oluščimo.
Slika 15: Izdelava tablic z imeni – prirejanje črk.
Slika 16: Izdelava tablic z imeni - barvanje.
Slika 17: Dekoracija iz odpadnega materiala.
31 Ker pravih čevapčičev nismo mogli peči, smo jih izdelali iz banan in kakava. Otroci so se z alternativno rešitvijo strinjali. Ideje za maske smo našli na internetu – otroci so se odločili, katero idejo bomo uporabili.
Opisane dejavnosti smo postopoma izvajali od ponedeljka do četrtka. Na zabavo smo povabili tudi otroke iz drugih skupin, in sicer tako, da so otroci izdelali vabila. Pred kosilom smo vsak dan na tabli preverili, kaj smo že opravili in kaj je še potrebno storiti. Otroci so se dejavnostim priključevali, ko so to želeli. S sodelavko sva pomagali z materialom, ki so ga potrebovali in pri morebitnih težavah. V petek so se otroci po svoji izbiri razporedili v dve skupini – ena je spekla pokovko in izdelala čevapčiče, druga pa na vrtu torto za kokoši. Našli so vse, razen deževnikov, ker je bila zemlja zaradi mraza že nekoliko zmrznjena. Prav tako so z izdelanimi okraski okrasili kokošnjak in grm.
Ob desetih smo se zbrali na terasi in skupaj odšli na vrt do kokošnjaka. Otroci iz naše skupine so izvedli (pretežno improvizirano) baletno točko, drugo pa so pripravili otroci iz sosednje skupine. Kokoši in petelinu smo podelili imena, nato pa so otroci na kokošnjak obesili še tablice z imeni in nekaj drugih daril, ki so jih prinesli ostali otroci.
Slika 18: Topljenje čokolade.
Slika 19: Preverjanje uresničenih idej in dnevna evalvacija.
Slika 20: Torta za kokoši.
32
Ob glasbi in pogostitvi smo zabavo nadaljevali na terasi. Ob koncu dneva smo skupaj izvedli evalvacijo. pričakovala. Otroci imajo že precej izkušenj z načrtovanjem zabav, saj si že drugo leto zapored sami izberejo temo svoje rojstnodnevne zabave. Opazila sem, da so tudi pri načrtovanju kokošje zabave upoštevali vidike, ki jih načrtujemo sicer, torej dekoracijo, glasbo, dejavnosti, prostor, darila. So pa sami predlagali tudi hrano, ki je sicer na rojstnodnevnih zabavah navadno ni. Maske so denimo postala že skoraj stalnica na rojstnodnevnih zabavah, zato me ni presenetilo, da je bil to eden prvih predlogov, ki so jih podali. Všeč mi je bilo, da niso mislili le na sebe (npr. pri hrani) pač pa tudi na kokoš in petelina.
Čeprav so delali v naključnih skupinah, so bili pri podajanju predlogov glasnejši starejši in socialno močnejši otroci. Spodbujala sem tudi ostale, vendar večjega učinka to ni imelo.
Kljub temu se mi je zdela to tudi za njih prav tako pomembna izkušnja, predloge bodo imeli namreč tudi v prihodnosti še možnost izraziti.
Vse njihove zamisli smo lahko uresničili,
nekatere sicer z manjšimi prilagoditvami. Spodbujala sem jih, da bi našli alternativne rešitve.
Kadar jih niso, sem podala svoje, ki so jih vsem izpeljanim precej hitro zadovoljni.
Slika 21: Priprava pokovke.
Slika 22: Okraševanje kokošnjaka.
Slika 23: Baletna točka.
33 Nisem prepričana, ali so razlog za to njihovi karakterji ali so bili dejansko zadovoljni z rešitvami. Podali niso nobene kritike ali možnosti izboljšave. Tudi kritike po zabavi so bile pozitivne.
Sprotno beleženje idej in izpeljanega na tablo ali nek določen prostor v igralnici se mi zdi
dobra ideja za načrtovanje tudi sicer. Pri otrocih iz prve starostne skupine bi na tak način lahko opažanja beležili tudi strokovni delavci v oddelku, saj bi tako lažje izhajali iz opaženih interesov otrok.
Zabava se mi je zdela ustrezen zaključek projekta in nekakšna nagrada za trdo delo, ki smo ga v proces demokratičnega odločanja vsi skupaj vložili.
Slika 25: Dekoracija na terasi.
Slika 24: Rajanje ob glasbi. Slika 23: Pogostitev.
34
III SKLEP
Vrtec lahko razumemo kot družbo »v malem«, v kateri lahko otroci preizkušajo demokratične poti odločanja. Menim, da so v predstavljenem projektu Kokošje volitve otroci vplivali na vidik, ki ne zadeva zgolj njih ali njihovega oddelka, pač pa celotno enoto vrtca in posredno tudi na lokalno skupnost, ki je bila v dogajanje vpeta prek medijev, prireditev in podobnega. Vpliv otrok ne bo trajal le nek določen čas (obdobje izvajanja tematskega sklopa), ampak bo rezultat precej dolgotrajnejši. Njihov glas je bil v procesu odločanja prav tako pomemben in slišan kot glas odraslih. Menim, da je bila njihova izkušnja z volitvami, kot enim izmed temeljev demokratičnega odločanja, pozitivna. Posebej ključni dan volitev na ravni vrtca je bilo čutiti navdušenje, napetost; zabava pa je imela vlogo nekakšne nagrade. Upam, da bodo otroci izkušnjo demokratičnega odločanja ponotranjili in jo prenesli tudi v odraslo življenje, ko bodo do odločanja o družbenih zadevah.. Nisem prepričana, da se strokovni delavci vrtcih dovolj zavedamo, kako pomembno nalogo imamo pri spodbujanju aktivnega državljanstva, razvijanju kritičnega mišljenja in posredovanja demokratičnih vrednot. V otroštvu je namreč oblikovanje demokratičnih vrednot ključnega pomena..
Projekt je po mojem mnenju dobro uspel. Uresničili smo cilj - udejanja participacije otrok in izkušnje demokratičnega državljanstva - poleg tega pa smo uresničili tudi vse cilje in ideje, ki so jih v procesu predlagali otroci. Delovali smo kot skupnost odraslih in otrok, ki enakovredno prispevajo k odločitvam. Skozi celoten projekt je bilo vzdušje pozitivno. Žal mi je, da smo zaradi velikega števila otrok in zahtev organizacije včasih malo pohiteli, kak korak preskočili ali otrokom dopustili malo manj aktivno vlogo, kot bi jo sicer želela. Po tem projektu se še bolj se zavedam pomembnosti dela v manjših skupinah na vsakodnevni ravni. Gotovo pa se participacija in demokratično odločanje v vrtcu ne morata udejanjati zgolj v obliki projektov.
Postati morata temelj načrtovanja, izvedbe in evalvacije vseh vidikov vrtčevskega življenja.
Iz predstavljenega empiričnega dela je razvidno, da so predšolski otroci zmožni demokratičnega odločanja, zlasti ob ustrezni (in večkrat samoomejujoči) podpori odraslih. Izkazalo se je, da obstaja več načinov spodbujanja otrok k podajanju predlogov in soodločanju (npr. osebni razgovor, delo v manjših skupinah, izštevanke, glasovanje, žrebanje idr.). Pomembno je, da so spodbude dovolj odprte, da otrok ne manipulirajo (in njihova participacija ni le navidezna), hkrati pa tako konkretne, da jih otrok lahko razume.
Participacija otrok je bila v projektu udejanjena na več načinov (zbiranje predlogov, glasovanje, volitve, posvetovanje, priprava tematske zabave po predlogih otrok idr.). Če bi stopnjo
35
participacije merili po Hartovi lestvici (1992), bi jo verjetno lahko umestili v tretjo stopnjo (odrasli razvijejo projekt, se pa o vprašanjih odločajo skupaj z otroki) in deloma v četrto stopnjo (pobudo za projekt podajo otroci in ga sami tudi vodijo). Manjše projekte znotraj celotnega (npr. zabava) so otroci namreč predlagali in izvedli sami.
Stopnja participacije otrok se zagotovo lahko še zviša, participacija sama pa je lahko pogosteje zastopana oz. postane tako integrirana v prakso, da postane neizogiben in na nek način samoumeven del življenja v vrtcu. Mislim, da nam to lahko uspe s pogostejšim načrtnim izvajanjem participacije in njeno redno evalvacijo. Ob opazovanju praks drugih sem imela občutek, da je participacija v našem oddelku visoko udejanjena, a sem v projektu spoznala, da je še veliko prostora za izboljšave.
Mislim, da je diplomsko delo dober prikaz vseh prednosti (in nujnosti) participacije v vrtcu, obenem pa občasnih zagat, na katere lahko vzgojitelj naleti pri tovrstnem delu; upam tudi, da ponuja dovolj predlogov za njihovo uspešno rešitev.
Projekta izhaja iz konkretnega dogajanja v našem vrtcu in otrok, ki so v svojih idejah, predlogih in načinih ravnanja neponovljivi. Lahko služi kot primer dobre prakse, na podlagi katerega se lahko učijo tudi drugi in morda zvišajo stopnjo participacije, ki je otrokova osnovna pravica.
36
IV VIRI IN LITERATURA
Bahovec, E. D., Bregar, K. G., Čas, M., Domicelj, M., Saje – Hribar, N., Japelj, B.,idr.
(1999). Kurikulum za vrtce : predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport : Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno s http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrt ci_kur.pdf
Batistič Zorec, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih. Ljubljana: inštitut za psihologijo osebnosti.
Batistič Zorec, M. (2010). Participacija otrok v slovenskih vrtcih z vidika stališč in izkušenj vzgojiteljev. V T. Devjak, M. Batistič Zorec, J. Vogrinc, D. Skubic, in S. Berčnik (ur.), Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti (str. 67–85). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Bahovec Dolar, E. in Bregar Golobič, K. (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo. Ljubljana:
Državna založba Slovenije.
Hart, R. (1992). Children´s participation: from tokensim to citizenship. Florence: UNICEF International Child Development Centre.
Hočevar, A., Kovač Šebart, M. in Štefanc, D. (2009). Sodelovanje z okoljem in problematika participacije v pedagoškem pristopu Reggio Emilia. V: T. Devjak, in D. Skubic (ur.), pedagoškega koncepta Reggio Emilia (str. 17–37). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Konvencija o otrokovih pravicah. Pridobljeno s: http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-
pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/konvencija-o-otrokovih-pravicah-ozn/
Kovač Šebart, M. in Krek, J. (2007). Ali je šoli imanentno, da lahko deluje samo nedemokratično? Demokratično v šoli, avtonomija subjekta in Zakon. Sodobna pedagogika, posebna izdaja, 30-55.
37
Krek, J. (ur.), Metljak, M. (ur.) (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Kroflič, B., Batistič Zorec, M., Cemič, A., Plestenjak, M., Turnšek, N. in Vilič, I. (2002).
Stališča vzgojiteljic in vzgojiteljev predšolskih otrok do otroštva in vzgoje v vrtcih.
Neobjavljeno poročilo evalvacijske študije. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Rožič, A. in Turnšek, N. (2010). Moč in omejitve ideje kompetentnega otroka. V T. Devjak, M. Batistič Zorec, J. Vogrinc, D. Skubic, in S. Berčnik (ur.), Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti (str. 339–357).
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Rutar, S. (2012). Kako razumeti in uresničevati participacijo otrok v vrtcu? Sodobna pedagogika, 3, 86–98.
Rutar, S. (2013). Poti do participacije otrok v vzgoji. Koper: Univerza na Primorskem.
Turnšek, N. (2007). Children´s participation in Decision Making in Slovene Kindergartens. V A. Ross (ur.), Citizenship Education in Society (str. 147–158). London: CiCe.
Turnšek, N. (2009a). Children as Citizens »Here and Now« - Democratic PArticipation as a Core of Citizenship Education in Early Years. V L. Florian, I. Lewis, G. Lloyd, S.
Milić, C. Razdevšek-Pučko in A. Vaahtokari (ur.), 007 International Magazine for Educational Sciences and Practice (str. 18-27). Education For All Forum Montenegro (EFA), UNESCO Chair in Education for Democratic Citizenship and Human Rights at the Faculty of Philosophy of the University of Montenegro.
Turnšek, N. (2009b). Vrtec – prostor aktivnega demokratičnega državljanstva. V F. Fras Berro, M. Senica, M. Sivec, U. Stritar, M. Turk, N. Zore in U. Margan (ur.), Spodbujanje otrokovih kompetenc v vrtcu, posvet vrtcev Slovenije: zbornik prispevkov (str. 29–39). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Turnšek, N., Hodnik Čadež, T., Krnel, D. (2009). Projektni pristop kot strategija spodbujanja participacije otrok v učenju in soustvarjanju življenja v vrtcu. V: Devjak, T., Skubic, D. (ur.).
38
Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, str: 209–234.
Vzgojni program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok (1979). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo.
Zakon o vrtcih /ZVrt/ (2005). Uradni list RS, št. 100/05 (2005). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/1/content?id=58651