Prostori v vrtcu

Pri tem vprašanju so morali otroci našteti prostore, ki jih poznajo v vrtcu.

V Vrtcu Ĉrnuĉe, enota Sapramiška imajo igralnice, oznaĉene z znaki (Petelini, Miške, Pikapolonice, ...). Naštevanje igralnic jim je šlo odliĉno od rok. Vsega skupaj imajo 8 igralnic, 2 garderobi, 2 kopalnici, kuhinjo in zbornico. Veĉina otrok je naštela samo igralnice, nekateri so potem s pomoĉjo in podvprašanji našteli še kopalnico in kuhinjo.

V tabeli 3 je prikazano število otrok, ki so našteli samo igralnice (lahko tudi samo

43

svojo), število otrok, ki so našteli še vsaj 1 drug prostor v vrtcu poleg igralnic in otroci, ki niso našteli nobenega prostora.

Tabela 7: Prostori, ki so jih našteli otroci (Petelini)

Tabela 8: Odgovori vseh otrok skupaj (Petelini)

V Vrtcu Kolezija, enoti Kolezija imajo igralnice, oznaĉene s ĉrkami in številkami (A1-5, B1-5). Pri tej skupini otrok se je izkazalo, da jim naštevanje igralnic predstavlja problem. Mislim, da je to zato, ker še ne poznajo dobro številk in si laţje zapomnijo znake. Navadno so v vrtcih igralnice oznaĉene z znaki, ki jih otroci poznajo in tudi kdo kam spada (otroci iz drugih skupin oziroma igralnic). Poznali so seveda svojo igralnico, kaj veĉ pa ne. Njihovi odgovori so prikazani v tabeli 5; število otrok, ki so našteli samo igralnice (lahko tudi samo svojo), število otrok, ki so našteli še vsaj 1 drug prostor v vrtcu in število otrok, ki niso našteli nobenega prostora.

0

44

Tabela 9: Prostori, ki so jih našteli otroci (A5)

Tabela 10: Odgovori vseh otrok skupaj (A5)

5.4 DEJAVNOSTI

Z otroki sem izvajala usmerjene dejavnosti iz podroĉja orientacije. Pri izboru iger sem se osredotoĉila na igre, ki po mojem mnenju izboljšajo razumevanje pojmov. V obeh vrtcih sem izvedla enake dejavnosti. Nekaj pripomoĉkov sem pripravila sama, nekaj pa sem jih uporabila iz vrtca.

45 5.4.1 Določanje ravnih in zaobljenih oblik

V tej dejavnosti so morali otroci doloĉati ravne in zaobljene oblike. Dobili so kartice, ki sem jih vzela iz iger, ki jih imajo v vrtcu. Na karticah so bili narisani predmeti iz povedali, zakaj so se tako odloĉili.

Na karticah so bile slike predmetov ali pa likov. Pri odloĉanju, kam spada kakšna kartica, nisem opazila, da bi jim predmeti povzroĉali veĉje teţave kot liki.

Po mojem mnenju so nalogo dobro reševali. Ĉe so kakšno kartico napaĉno razvrstili, smo se o tem pogovorili in skušali skupaj priti do pravilne rešitve. Otroci so se tudi med seboj popravljali in si razlagali, zakaj je neka rešitev pravilna ali napaĉna.

5.4.2 Določanje izvora zvoka

Vse otroke sem posedla na sredino igralnice; obrnjeni so bili v isto smer. Potem sem jih pokrila s pregrinjalom, da niso videli, kje stojim. Zaigrala sem na triangel in so morali ugibati, od kod prihaja zvok.

Tukaj se je pokazalo znanje otrok, ki jim gre ţe dobro doloĉanje leve in desne, saj so bili bolj glasni od drugih. Otroci, ki še niso bili prepriĉani, so jim sledili.

46

Zadaj in spredaj so doloĉili brez napake, v dvomih pa so bili, ko je zvok prihajal od zgoraj. Takrat so bila mnenja deljena, kar je razumljivo, saj zvok ni prihajal pri vseh od zgoraj. Pri nekaterih bolj z leve, desne, spredaj ali zadaj.

Igra se jim je zdela zelo zabavna, saj so bili pokriti ĉez glavo in so morali poslušati v tišini.

5.4.3 Namizne igre

Z otroki se igramo namizne igre, ki jih imajo veĉinoma ţe v vrtcu in jih tudi poznajo.

Izbrala sem takšne, kjer se premikajo po poti naprej ali nazaj. Veĉina iger je narejena na podoben naĉin, neka ţival mora priti do cilja (hišice) in ima na poti ovire. Ena je bila malo drugaĉna: na karticah so bili narisani razliĉni deli poti, ki so jih morali otroci potem sestaviti v pravilen vrstni red (moţnosti je bilo veĉ).

Pri igrah smo se pogovorili o tem, kdo je kje, kako vemo, v katero smer je treba iti in kaj je okoli naše figurice (spremljanje okolice našega poloţaja).

Sproti smo tudi utrjevali levo in desno, saj je vrstni red igre v desni smeri, kar pomeni, da je pred nami vedno tisti na naši levi, za nami pa tisti na naši desni.

Sama sem izdelala namizno igro »Na smuĉišĉu« (Priloga III). Moţnih je bilo veĉ poti, narisana pa je bila na veĉjem papirju, da so se lahko igrali vsi otroci. Navodila so bila napisana kar na podlagi in predstavljena z znaki. Otroci so veĉino razumeli sami, saj nekatere številke in ĉrke ţe poznajo. Kot pri veĉini iger se meĉe kocka. Ko prideš na doloĉeno polje, je napisan in narisan dogodek ter navodila: pokvarjena ţiĉnica, 1x ne meĉeš, zelo hitra proga, 5 naprej, ipd. Predvsem se tukaj utrjujejo pojmi naprej in nazaj in pa štetje. Še vedno pa je osnova premikanje po zemljevidu in doloĉeni poti.

47 5.4.4 'Maketa' igralnice in vrtca igrišča

Proti priĉakovanjem so imeli veĉje teţave z izdelavo makete kot z risanjem risbe.

Mislila sem, da jim bo izdelava makete igralnice z lesenimi kockami šla laţje od rok kot pa risanje. Vendar se ni izkazalo tako.

V obeh skupinah imajo v igralnici igralo, ki je videti kot grad. V maketah so izdelali to igralo, naprej pa ni šlo. Spodbujala sem jih z vprašanji, kaj vse še imajo v igralnici in kje to stoji, vendar so dodali samo še kakšno omaro. Cele igralnice tako nismo uspeli prikazati.

Zanimivo pa je, da je v obeh skupinah grad zasedel najveĉ prostora (za osnovo igralnice smo uporabili mizo) in so ga gradili zelo visoko.

Kar dobro si predstavljajo, kje kaj stoji v realnosti in potem na maketi. Ko sem jih spraševala, kaj še imamo v igralnici in kje to stoji, so mi znali vse našteti in tudi pokazati ustrezen prostor na maketi. Niso pa znali tega prikazati s kockami.

Zaĉeli so kar obetavno, izdelovali so pohištvo iz testa in gradili grad iz kock (slika 27).

Potem so ugotovili, da ne znajo predstaviti, kako je videti igralnica in jim manjka še veliko stvari in so vse skupaj podrli in zaĉeli znova. Sĉasoma so obupali in postavili samo grad (slika 28). Naj omenim, da se zelo radi igrajo na gradu.

48

Slika 27: Začetki gradnje makete igralnice

Slika 28: »Maketa« igralnice

5.4.5 Iskanje zaklada

Pripravila sem zaklad (škatlo z dobrotami za otroke) in ga skrila na igrišĉu v hišico. Po igralih, drevesih in v vrtcu na hodniku in omarah sem namestila pušĉice, ki so otroke vodile do zaklada.

49

Medtem so otroci poslušali pravljico, da me niso videli, ko sem namešĉala oznake. Ko so zakljuĉili, so dobili navodilo, naj poišĉejo zaklad tako, da sledijo oznakam. Prvi, ki je našel zaklad, je moral to oznaniti na glas in poĉakati, da smo se vsi zbrali in ga skupaj odprli.

Pušĉice so bile namešĉene na razliĉnih višinah, tudi na tleh. Pozorna sem bila, da se niso videle vse naenkrat, ampak so videli naslednjo šele, ko so našli predhodno.

Zaklad so našli neverjetno hitro. Otroci, ki se bolje znajdejo, so bili v ospredju in iskali znake, drugi pa so jim samo sledili. Tako so bili vznemirjeni, da so kar tekli.

Ta naĉin je bil mogoĉe za njih celo prelahek ali pa na premajhnem obmoĉju. Vseeno so se zabavali in se z veseljem posladkali.

Drugiĉ smo zaklad iskali s pomoĉjo zemljevida. Na zemljevidu igrišĉa so bila oznaĉena mesta, kjer so bili deli sestavljanke (deli drugega zemljevida z oznaĉenim mestom, kjer je bil zaklad). Otroci so bili razdeljeni v skupine in vsaka skupina je bila zadolţena, da najde eno mesto. Skupaj smo si ogledali zemljevid in se pogovorili, kje so ta mesta in kako to vemo.

Potem so prinesli nazaj košĉke drugega zemljevida, ki so bili skriti na razliĉnih mestih (na igralu, zakopani v zemljo, pod mizo, ...).

Ko smo našli vse dele sestavljanke, smo jih sestavili v karto in na njej pogledali, kje je skrit zaklad ter se odpravili ponj. Ta zemljevid so prej razumeli in prepoznali znake, saj so vedeli od prej, kako se orientiramo z zemljevidom (primerjanje znakov na zemljevidu z našo okolico).

50 5.4.6 Tloris vrtca

Na trši papir veĉjih dimenzij sem narisala tloris vrtca, kjer je bila oznaĉena samo naša igralnica. Najprej sem se z otroki pogovorila, kaj bi to lahko bilo. Svoj znak so takoj prepoznali in tudi pravilno sklepali, da je to vrtec.

Ogledali smo si kartice, na katerih so bile predstavljene še druge igralnice in pa kuhinja, kopalnica, zbornica, itd. ter se pogovorili o vseh znakih (za garderobo, kopalnico, zbornico, ...). Kartice smo potem polagali na ustrezna mesta, zaĉeli smo pri sosednjih igralnicah.

Presenetilo me je, kako so otroci hitro prepoznali tloris in ga tudi pravilno dopolnili.

Odliĉno se znajdejo v vrtcu in tudi jasno vedo, kje je kakšen prostor (sliki 29 in 30).

Slika 29: Tloris Vrtca Sapramiška

51

Slika 30: Tloris Vrtca Kolezija

Pri skupini A5 smo dlje razvršĉali in iskali ustrezne kartice, saj skupine nimajo imen po ţivalih, stvareh, ipd., ampak A1–5 in B1–5. Vsaka skupina ima sicer svojo barvo za oznako (rumena, mavriĉna, pisana, modra, ... soba), vendar tega poimenovanja nihĉe ne uporablja, zato tudi otrokom to ni znano.

S pomoĉjo smo uspeli ustrezno dopolniti tudi ta tloris.

Preseneĉena sem bila nad tem, kako dobro razumejo znake, ĉetudi zelo enostavne. Za zbornico sem narisala samo mizo in stole in so takoj vedeli, kaj predstavlja. Podobno je bilo s kuhinjo in garderobo.

5.4.7 Ekskurzija z zemljevidom

Pred odhodom sem otrokom pokazala zemljevid naše poti in jih vprašala, ĉe kdo prepozna kaj na zemljevidu. Nekatere znake so takoj prepoznali (most, ţeleznica, reka, trg, ...), ĉesar nisem priĉakovala. Ne samo pomen znaka, ampak toĉno katero toĉko predstavlja ta znak (tisti most, ki je v bliţini, ta reka, ki teĉe blizu vrtca, ipd.).

52

Z otroki smo šli na sprehod po poti, ki jim je bila ţe znana. Na zemljevid sem narisala stvari, ki izstopajo na naši poti (cerkev, most, šola, ţeleznica, spomenik, reka, ...) (sliki 31 in 32). Pri vsaki oznaki na zemljevidu smo se ustavili in poskušali doloĉiti, kje smo.

Slika 31: »Zemljevid« za Vrtec Črnuče

53

Slika 32: »Zemljevid« za Vrtec Kolezija

Najprej smo si skupaj ogledali zemljevid in vprašala sem jih, ali znajo doloĉiti, kje smo.

Nekateri otroci so kar sami najprej pogledali naokoli, ĉe nas obkroţa kakšna stvar, ki bi nam lahko pomagala. Zemljevid so primerjali z okolico in kar hitro ugotovili, kje smo.

Pokazala se je velika razlika med otroki. Nekaterim je takoj jasno, kako si pomagamo z zemljevidom, nekateri pa se pri tem ne znajdejo.

Slednjim sem pomagala tako, da sem jih spodbudila k opazovanju okolice. Najprej so morali našteti, kaj vse vidijo okoli sebe, potem pa so morali poiskati podobnosti na zemljevidu. Tako so proti koncu poti ţe znali doloĉiti svojo lokacijo.

Zelo veliko vedo o svoji okolici, poteh, ki jih prehodijo, in stavbah ter spomenikih na tej poti.

54 5.4.8 Izdelava skice vrtca in njegove okolice

Otrokom sem dala trši papir velikosti B1 in nalogo naj narišejo vrtec z igrišĉem. Najprej smo se pogovorili, kako bodo to narisali in kaj bo kdo narisal, potem pa so se lotili risanja. Izdelka sta bila zelo zanimiva (sliki 33 in 34).

Pravilnih lokacij igral niso upoštevali, narisali so igrala tam, kjer je bil prostor. V obeh so narisali tobogane in peskovnike, nikjer pa vseh igral, ki jih imajo.

Vrtec je predstavljen na razliĉne naĉine, igralnice kot posamezne hiše na prvi risbi in hiša z veliko vrati na drugi. Na obeh je poudarjena igralnica otrok.

Slika 33: Skica vrtca z okolico Vrtec Kolezija

55

Slika 34: Skica vrtca z okolico Vrtec Črnuče

56

5.5 PO DEJAVNOSTIH

Po vseh izvedenih dejavnostih sem vprašalnik ponovila. Razumevanje pojmov se je izboljšalo, vseeno pa imajo nekateri še teţave z doloĉanjem leve in desne. Risbe in makete igralnice in igrišĉa so bile podobne, saj se njihovo umetniško izraţanje razvija postopoma.

V tabeli 11 lahko vidimo izboljšanje razumevanja pojmov po dejavnostih, v tabeli 12 pa primerjavo med deklicami in deĉki.

Tabela 11: Določanje lege po dejavnostih

Tabela 12: Dečki in deklice, ki so pravilno določili lego 0

57

Naštevanje prostorov se je izboljšalo z dejavnostjo izdelave tlorisa vrtca. Ko smo ugotavljali, katere prostore doloĉajo kartice in kam le-ti spadajo, so spoznali, da imajo v vrtcu veliko prostorov, ne samo igralnice. V spodnjih tabelah (13, 14, 15 in 16) je prikazano število naštetih prostorov po izvedenih dejavnostih in primerjava po spolu.

Tabela 13: Prostori, ki so jih našteli otroci po dejavnostih (Petelini)

Tabela 14: Odgovori vseh otrok skupaj po dejavnostih (Petelini) 0

58

Tabela 15: Prostori, ki so jih našteli otroci po dejavnostih (A5)

Tabela 16: Odgovori vseh otrok skupaj po dejavnostih (A5)

Ko so otroci risali igralnico in igrišĉe, jih je le nekaj ustrezno narisalo lege igral in pohištva (tistih, ki so jih vkljuĉili v risbo), kar je predstavljeno v tabeli 17.

0 2 4 6 8 10 12 14

IGRALNICE DRUGI PROSTORI NOBENEGA PROSTORA Ž M

35%

65%

SKUPAJ

IGRALNICE DRUGI PROSTORI

59

Tabela 17: Pravilna umestitev igral in pohištva

Po dejavnostih se izboljšanje skoraj ne pozna (tabela 18). Mislim pa, da je to zaradi samega razvoja umetniškega izraţanja in ne toliko razumevanja orientacije.

Tabela 18: Pravilna umestitev igral in pohištva po dejavnostih 0

60

6 ZAKLJUĈEK

Pred diplomsko nalogo nisem vedela, koliko otroci vedo o orientaciji in zemljevidih.

Poti, ki jih prehodijo ali prevozijo veĉkrat, poznajo dobro. Nauĉijo pa se jih ravno zato, ker gredo veĉkrat po njih in ne zaradi zemljevidov.

Po dejavnostih se je njihova sposobnost orientiranja z zemljevidom izboljšala: nauĉili so se, kako doloĉimo svoj poloţaj tako, da primerjamo svojo okolico z znaki na zemljevidu.

Uĉenje o orientaciji se zaĉne šele v šoli, v vrtcu pa je to vkljuĉeno v druga podroĉja.

Levo in desno uporabljamo v vsakdanjem ţivljenju in tako otroke tudi uĉimo doloĉanja leve in desne. Z izleti in prihodom v vrtec se uĉijo opazovati svojo okolico in potek razliĉnih poti. Med gibanjem po vrtcu opazujejo in spoznavajo prostore, ki jih obkroţajo.

Po usmerjenih dejavnostih se je znanje otrok izboljšalo, z veĉ vaje pa bi bili rezultati verjetno še boljši.

61 predmeti (ţoga, miza, kolo, kapa, ţlica ...), nekateri pred, drugi za otrokom, pa spet nad, pod, levo in desno od otroka. Otroci morajo pobarvati predmete, ki so narisani pred njim, za njim, zgoraj, spodaj, poskusimo tudi levo in desno.

Barvanje naj bo postopno, najprej naj pobarva samo kar je zgoraj, potem spodaj in tako naprej. morajo doloĉiti, kateri je zgoraj in kateri spodaj. V drugi vaji kateri je levo in kateri desno, v tretji pa kateri je vmes.

zgoraj DA NE

spodaj DA NE

levo DA NE

desno DA NE

In document UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA (Strani 54-73)