2. Znam se postaviti zase
V knjigi najdemo odlomke, ki opisujejo obnašanje drugih likov do glavnega lika. Te dogodke na glas preberemo.
Na list zapišemo grda dejanja, ki so se tako račku v pravljici kot njim v življenju dogajala (na primer norčevanje, kljuvanje ...). Na drugi list pa, kako se je raček počutil in kako so se oni pri tem počutili.
Učencema pokažem listke s primeri, kako pri nasilju lahko pravilno odreagiramo oz.
kako se postavimo zase. Učenca dobita navodilo, da izbereta 3 listke z načini, ki se jih poslužujeta.
Pogovorimo se o izbranem in skupaj izberemo ustrezne poti, kako se soočiti z nasiljem in izzivanjem. Tri najustreznejše rešitve napišemo na večje liste in jih izobesimo v razredu, da so vidne vsem učencem na šoli.
102
RAZMIŠLJAM POZITIVNO
Na svoje misli lahko vplivamo, jih spreminjamo in izbiramo. Naše negativne misli lahko zamenjamo s pozitivnimi oz. neresnične misli z resničnimi.
To nam bo pomagalo, da si bomo bolj zaupali in lažje obvladovali naše naloge v življenju.
________________________________________________________________
Tudi raček je veliko negativno razmišljal. Navedi nekaj negativnih primerov in mu jih pomagaj spremeniti v pozitivne.
NEGATIVNO RAZMIŠLJANJE POZITIVNO RAZMIŠLJANJE
Tudi ti kdaj razmišljaš negativno?
V levi okvir zapiši svoje negativne misli, v desni pa pozitivne misli (spremeni jih iz negativnih).
103 ZNAM SE POSTAVITI ZASE
KAKO SE POSTAVIM ZASE?
Rečeš drugim, da naj nehajo.
Ignoriraš izzivanje in odideš vstran.
Dovoliš drugim, da delajo in govorijo, kar hočejo.
Govoriš jasno in z mirnim glasom.
Delaš se, da ti je vseeno.
Mirno gledaš v oči in se tako soočiš z drugim.
Poveš staršem, učiteljici ali komu, ki mu zaupaš.
Držiš se pokončno in mirno, da ne izgledaš šibak.
Hlipaš, jočeš in si žalosten.
Ne narediš ničesar.
Gledaš v tla in ne rečeš ničesar.
Poveš celi šoli in vsem prijateljem, kaj se je zgodilo.
Potisneš, brcneš, udariš drugega.
Približuješ se drugim in jim vzbujaš strah.
Kričiš in si glasen.
Uporabljaš žaljivke in zbadljivke.
Pokličeš policijo na 113.
Za to dejanje ne poveš nikomur in si čisto tiho.
104
7. pravljična delavnica
Tema delavnice: Reševanje problema
Pravljica: Grdi raček (Hans Christian Andersen, ilust. Marlenka Stupica, 1998) UVODNA MOTIVACIJA
Z učenci se igramo igro vlog na temo »Pomoč«, na primer obisk pri učitelju, zdravniku, psihologu in podobno. Igra poteka o tem, kako bi nekomu, ki ima kakšen problem in skrbi, pomagal, kaj bi svetoval, ponudil itd. Pri tem ima en učenec vlogo osebe, ki potrebuje pomoč, drugi pa vlogo osebe, ki pomoč nudi. Vlogi si tudi zamenjata.
Nato se pogovarjamo o pravljici, ki smo jo že večkrat brali, o tem, kdo je pomagal račku in kdo ne, kako itd.
OSREDNJI DEL
Premor pred pripovedovanjem: Učencema povemo, da bomo spet brali pravljico in se pogovarjali le o določenih odlomkih iz nje.
Pripovedovanje pravljice: Učenca iščeta besedilo in odlomke, povezane z dejavnostjo 1 – Rešim svoj problem.
Premor po pripovedovanju: Vsi skupaj ostanemo nekaj trenutkov v tišini, da razmislimo o vsebini prebranega in o naslednji dejavnosti.
SKLEPNI DEL Z DEJAVNOSTMI
Učence vprašamo o vsebini, pogovarjamo se o različnih problemih ter pomoči drug drugemu. Vprašamo ju o tem, kakšen problem je imel raček, kako ga je reševal, kdo v pravljici mu je pomagal, zakaj mu drugi niso, kako so mu pomagali oz. kako mu niso, ali bi si tudi sam lahko pomagal, kako itd. Nato preusmerim vprašanja od račka na učenca in na njune probleme. Pogovarjamo se o problemih v našem življenju, o tem, kako pomembno jih je reševati in ne takoj obupati, ko se le-ti pojavijo.
Pogovarjamo se tudi o tem, kdo jima pomaga, ko imata problem, ali se komu zaupata ali pa vse zadržita pri sebi. Poudarim, da si je koristno narediti načrt reševanja problema, pogledati in analizirati ovire na poti, kaj vse nas lahko preseneti, da nas vsaka ovira ne zlomi. Sledi dejavnost 1 – Rešim svoj problem.
Za zaključek z učencema evalviramo pravljico Grdi raček. Na listke zapišeta, kaj jima je bilo na delavnicah najbolj všeč, kaj jima ni ugajalo, kaj bi še dodala ali spremenila.
Dejavnosti:
1. Rešim svoj problem
Gre za delavnico, kjer učenca spoznata, da za vsak problem obstaja rešitev in se ne smemo kar vdati v usodo in takoj obupati.
Najprej učenca rešujeta račkov problem iz pravljice (po korakih reševanja problemov), nato pa bosta poiskala še vsak kakšno svojo težavo in jo skušala s
105
pomočjo in po korakih analizirati in tako priti do možne rešitve svojega problema.
Koraki zajemajo prepoznavanje in poimenovanje svojega problema, iskanje možnih rešitev, izbiro najboljših rešitev, analiziranje pozitivnih in negativnih posledic, premislek o tem, kdo lahko pomaga pri reševanju problema ter odločitev za končno izbiro rešitve.
Pomembno je tudi, da učenca znata poiskati osebe, ki bi jima lahko pomagale pri njunih problemih in analizirati, kdaj in zakaj ravno ta oseba.
106
REŠIM SVOJ PROBLEM
V življenju se nenehno srečujemo s problemi in raznimi ovirami, s katerimi se moramo soočiti in jih rešiti. Ne smemo obupati, se vdati v usodo (kot je to naredil raček v pravljici), marveč moramo probleme znati reševati in jih tudi rešiti. Biti moramo trdno prepričani, da problem ali oviro lahko premagamo. Vse to moramo vzeti kot izziv, zaupati vase in imeti nadzor nad svojim življenjem.
Spodaj so zapisani koraki reševanja problemov.
1. Skupaj v skupini pomisli na kak račkov problem in mu po korakih pomagaj, da ga reši.
2. Sedaj pa pomisli na kakšen tvoj problem v življenju in ga poskušaj analizirati po korakih, da ga boš lahko lažje rešil.
Koraki reševanja problemov:
1. Prepoznam in poimenujem svoj problem.
__________________________________________________________
__________________________________________________________
__________________________________________________________
__________________________________________________________
2. Iščem čim več možnosti za rešitev.
__________________________________________________________
__________________________________________________________
__________________________________________________________
__________________________________________________________
__________________________________________________________
3. Med možnimi rešitvami izberem tiste, ki se mi zdijo najboljše.
__________________________________________________________
__________________________________________________________
__________________________________________________________
__________________________________________________________
107
4. Pri vsaki od izbranih rešitev ocenim, kakšne bi bile njene pozitivne in kakšne negativne posledice.
__________________________________________________________
__________________________________________________________
__________________________________________________________
__________________________________________________________
__________________________________________________________
5. Premislim, kdo vse mi lahko pomaga pri tem in koga lahko prosim za pomoč.
__________________________________________________________
__________________________________________________________
__________________________________________________________
6. Odločim se za eno ali več rešitev, ki bodo zame najboljše.
__________________________________________________________
__________________________________________________________
__________________________________________________________
__________________________________________________________
__________________________________________________________
7. To, kar sem se odločil, tudi uresničim.
Ko to narediš, odkljukaj sedmi korak.
108
8. pravljična delavnica
Tema delavnice: Močna in šibka področja delovanja
Pravljica: Makarovič, S. (1994). Veveriček posebne sorte. Ljubljana: Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Sončkov klub.
UVODNA MOTIVACIJA
Uvodno motivacijo začnemo s pripovedovanjem izmišljene pravljice, ki se začne: »Bil je tih novembrski dan v šoli …« Pravljica pripoveduje o učencu v razredu, ki je bil drugačen od vseh drugih, kajti bil je slep in gluh hkrati. Učenci so se mu sprva posmehovali, se ga izogibali, kasneje pa so spoznali njegove talente – igranje instrumentov (četudi jih ne sliši) in slikanje z barvami (četudi jih ne vidi). Vsi so se čudili njegovi spretnosti ter ga spraševali: »Kako si se naučil? Kako zmoreš?«, mu ploskali in ga cenili, ko so to spoznali. Prosili so ga za nasvete, pomoč o tem, kako uspeti.
Pripovedovana pravljica je uvod v branje nove pravljice. Uvodne pravljice ne komentiramo, pustimo čas, da učenca sama premislita o pravljici.
OSREDNJI DEL
Premor pred pripovedovanjem: Učencema povem, da bomo pripovedovali novo pravljico. Pokažemo plišasto igračko veverička. Nato prikličemo tišino, da lahko začnemo s pripovedovanjem pravljice.
Pripovedovanje pravljice: Pravljico pripovedujemo čim bolj prosto in s primernim tempom, ves čas jo imamo obrnjeno proti učencema. Med pripovedovanjem vmes uporabljamo igračko veverička. Nenehno vzdržujemo očesni kontakt z obema učencema, pri ilustracijah in govoru veverička govorimo še bolj doživeto, vmes se malo ustavimo in pustimo nekaj časa za ogled.
Premor po pripovedovanju: Vsi skupaj ostanemo nekaj trenutkov v tišini, da razmislimo o vsebini in uredimo svoje vtise.
SKLEPNI DEL Z DEJAVNOSTMI
Učence povprašamo o vtisih, o vsebini pravljice, o mnenju glede pravljičnih likov, o dogajanju v pravljici, o nauku. Povesta, kateri lik jima je najljubši in zakaj. Povemo, da bomo pri tej pravljici namesto ilustracije s plastelinom oblikovali like iz pravljice.
Sledi dejavnost 1. Nato se pogovarjamo o tem, kaj je veveriček Čopko dobro znal (močna področja), kaj se je naučil in kako ter o tem, kaj mu ni šlo najbolje (šibka področja) in zakaj. Vse to prenesemo iz glavnega lika na učenca. Sledi dejavnost 2 – Moja močna in šibka področja.
Dejavnosti:
1. Ustvarjanje s plastelinom
109
Glede na prebrano vsebino pravljice učenca iz plastelina ustvarita lik, ki jima je bil najbolj všeč. Učenca tudi povesta in opišeta, zakaj sta si izbrala določen lik.