6.1. Primerjava stališč o živalih glede na spol in starost učencev
V raziskavi smo ugotovili, da je možno zaznati razliko v odnosu do živali glede na spol. Dekleta se nekoliko raje učijo o živalih kot fantje, fantom je večkrat dolgčas, ko se pogovarjajo o živalih v šoli ali kjer drugje. Pri tem je treba poudariti, da se načeloma obe skupini radi učita, dekleta nekoliko bolj.
Prav tako smo ugotovili, da na stališča o živalih vpliva tudi starost učencev. Izkazalo se je, da se najmlajši učenci, učenci šestih razredov, najraje učijo o živalih, učenci devetih razredov pa najmanj radi. Tudi v splošnem kažejo mlajši učenci večji interes do živali, saj tudi pri trditvi “Rad gledam poljudnoznanstvene oddaje o živalih”, v veliki meri kažejo strinjanje, medtem ko učenci devetih razredov kažejo manjši interes do tovrstnih oddaj.
Hkrati, tuje raziskave (Allen, 2015) kažejo na to, da imajo mlajši učenci nižjo stopnjo znanja o nevretenčarjih, saj nekatere vrste (npr. ščurke, polže, strige) pogosto uvrščajo med plazilce, kar kaže na pomanjkljivo konceptualno razumevanje nevretenčarjev, njihovo prepoznavanje in ločevanje od vretenčarjev. Sicer je smiselno pričakovati, da imajo mlajši učenci nižjo stopnjo znanja kot starejši učenci, hkrati pa kot smo ugotovili, mlajši učenci kažejo večji interes in imajo bolj pozitivna stališča do živali, kar učitelji naravoslovja lahko izkoristijo ter bolj pogosto uporabljajo žive organizme in eksperimentalno delo pri poučevanju. Zdi se nam, da je pri mlajših učencih tovrsten način poučevanja še bolj pomemben, saj neposredni stik z živimi živalmi povzroča čustveno vključenost ter večjo pozornost kot delo z modeli (Bamberger in Tal, 2008) Pri nobeni starosti nismo opazili statistično pomembnega odpora do učenja o živalih, zato lahko zaključimo, da se vsi učenci načeloma radi učijo o živalih.
Zanimivo je opažanje, da so učenci vseh razredov v veliki meri izrazili nestrinjanje z izjavo “Raje bi spoznaval živali iz učbenika kot, da bi delal z živimi živalmi”, kar potrjuje raziskava Fraser, Tobin in McRobbie (2012), ki ugotavljajo, da bolj eksperimentalen pristop in neposreden stik z živimi živali povzroča povečan interes učencev za naravoslovne predmete.
25
6.2. Primerjava stališč o živalih glede na to, ali imajo doma hišnega ljubljenčka
Rezultati so pokazali, da učenci, ki imajo hišnega ljubljenčka, v primerjavi s tistimi, ki ga nimajo, pogosteje navajajo, da se radi učijo o živalih, da so jim zanimive in da se ne dolgočasijo, ko se v šoli ali drugje pogovarjajo o živalih. Manj pogosto navajajo, da se živali bojijo ali da se jim gnusijo.
Menijo, da bi v šoli morali več časa nameniti delu z različnimi živalmi in da se najbolje učimo, ko delamo z živimi živalmi. Na tem mestu bi izpostavili rezultate tujih raziskav (Inagaki, 1990), ki so pokazale, da so učenci, ki so imeli doma hišnega ljubljenčka (zlato ribico), v veliki meri pokazali boljše faktično in konceptualno razumevanje o zlatih ribicah v primerjavi s skupino, ki doma ni imela zlatih ribic. To ugotovitev lahko povežemo tudi z raziskavo (Strommen, 1995), ki kaže na to, da imajo učenci, ki živijo v ruralnih okoljih v bližini gozdov, boljše znanje o prebivalcih gozdov kot njihovi sovrstniki iz urbanega okolja.
6.3. Primerjava stališč učencev do živali, glede na to ali imajo v šoli vivarij
Rezultati prikazani v tabeli 8 kažejo na to, da učenci, ki v šoli nimajo vivarija, raje gledajo poljudnoznanstvene oddaje o živalih. To je hkrati edina trditev, pri kateri smo zaznali statistično pomembna odstopanja. Zaradi pomanjkanja drugih statistično pomembnih odstopanj, ne moremo sklepati na stališča učencev do živali, glede na to ali imajo v šoli vivarij, lahko se le ozremo na tuje raziskave (Berck in Graf 2012), ki ugotavljata, da se razvoj zanimanja za biologijo zviša ob delu z živimi živalmi in hkrati se s tovrstnim učnim pristopom zmanjšujejo predsodki in gnus do manj atraktivnih živali. Vzrok za negativna stališča do živali je pogosto v korelaciji z napačnimi predstavami in nepoznavanjem živali, kar lahko rezultira z izražanjem negativnih čustev kot sta strah in gnus, kar pa lahko učinkovito spreminjamo s praktičnim delom z živalmi (Randler in Prokop, 2012; Tomažič, 2008).
6.4. Primerjava stališč učencev do vivaristike glede na spol in starost
Ugotovili smo tudi, da dekleta pogosteje menijo, da je kruto, če so živali zaprte v gojilnicah ter kažejo večji interes za skrb za živali v primeru, da bi v šoli imeli vivarij. Dekleta tudi menijo, da je v šoli dobro imeti vivarij ter, da bi živali v vivariju lahko opazovale dolgo časa. Lahko
26
zaključimo, da dekleta v povprečju kažejo večjo stopnjo interesa in pripravljenosti na angažirano delo z živalmi v šoli kot fantje.
V nadaljevanju opažamo, da učenci v splošnem ne bi čutili izrazite neprijetnosti, če bi v učilnici imeli žive živali. Najmanj neprijetno bi se ob tem počutili učenci šestih razredov. Hkrati pa ravno ta raziskovalna skupina najpogosteje meni, da je kruto, če so živali zaprte v gojilnicah ter, da živali v vivariju (ujetništvu) trpijo, vendar bi z veseljem skrbeli za živali v šolskem vivariju. To kaže na interes učencev za vivaristiko, vendar imajo etične pomisleke. Na tem mestu se nam zdi vredno izpostaviti ugotovitve tujih raziskav, ki kažejo na to, da bi pouk, kjer bi učenci spoznavali organizme iz lokalnega okolja, lahko preprečil neodgovorne in nepremišljene posege v naravi (Prokop in Fančovičova, 2006; Schlegel in Rupf, 2010). Ta ugotovitev se nam zdi izjemno pomembna, saj kaže na to, da je delo v šoli z živimi žival pomembno za vzgojo ekološko ozaveščenih in odgovornih državljanov. Zato je ključno razvijanje pozitivnih stališč o živalih skozi neposredni stik in ne le predajanje faktografskega znanja (Morgan, 1989).
Učenci devetih razredov pa najpogosteje ocenjujejo, da je v šoli dobro imeti vivarij (različne vrste v terarijih). V manjši meri menijo, da je kruto, če so živali zaprte v gojilnicah ali da živali v vivariju trpijo. Kažejo pa tudi manj interesa za skrb živali v vivariju.
6.5. Primerjava stališč učencev do vivaristike, glede na to ali doma imajo hišnega ljubljenčka
Zanimala nas je primerjava stališč učencev o vivaristiki glede na to, ali doma imajo hišnega ljubljenčka ali ne. Statistično pomembne razlike med skupinami smo ugotovili zgolj pri dveh trditvah. Ugotovili smo, da nobena izmed skupin ne bi občutila izrazitega nelagodja, če bi v šoli imeli žive živali. Le nekoliko večjo stopnja nelagodja ob tej ideji kaže skupina učencev, ki doma nima hišnih ljubljenčkov. Ugotovili smo še, da učenci, ki doma imajo hišne ljubljenčke, pogosteje navajajo, da bi z veseljem skrbeli za živali v vivariju.
Megafauna, v katero spadajo najbolj pogosti hišni ljubljenčki, je pogosto atraktivnejša in bolj karizmatična, zato je učencem tudi zanimivejša, vendar je zelo pomembno pokazati in usmeriti pozornost tudi na manj popularne živali, saj na ta način učenci spoznavajo vlogo preučevanega
27
organizma v okolju in s tem tudi ozaveščajo pomembnost različnih organizmov v okolju (Ballouard idr., 2015). Pri učencih, ki doma nimajo hišnih ljubljencev, so bolj pogosta negativna stališča do živali (Prekop, 2010), zato so toliko bolj pomembne neposredne izkušnje z živalmi, ki jih učenci lahko dobijo v šoli. Spoznavajo lahko živali, ki živijo v okolici šole ali pa spoznavajo živali iz šolskega vivarija.
6.6. Primerjava stališč učencev do vivaristike, glede na to ali v šoli imajo vivarij
Opazili smo odstopanja v odgovorih glede na to ali učenci v šoli imajo vivarij ali ne. Učenci, ki v šoli nimajo vivarija so pogosteje mnenja, da je kruto, če so živali zaprte v gojilnicah, da živali sodijo v naravo in ne v učilnico ter, da živali v vivariju trpijo. Vendar pogosteje navajajo, da bi skrbeli za živali v šolskem v vivariju, kot učenci, ki imajo vivarij v šoli. Tak rezultat se zdi smiseln, saj so učenci, ki v šoli imajo vivarij bolje seznanjeni s pogoji, v katerih živijo živali v vivariju.
Hkrati pa vidijo, koliko truda in časa je potrebno za vzdrževanje bivalnih pogojev za življenje teh živali. Skupina učencev, ki imajo vivarij v šoli so pa mnenja, da je v šoli dobro imeti vivarij.
Vivaristika je odgovorno delo, ki zahteva temeljen premislek o tem ali lahko živali, ki si jih želimo gojiti lahko zagotovimo optimalne pogoje za življenje. Pri tem je pomembno upoštevati strokovne, časovne in gmotne pogoje (Kirbiš, 2000).
28