UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
DORIS BARAT
STALIŠČA UČENCEV DO ŽIVALI IN DELA V ŠOLSKEM VIVARIJU
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2019
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Dvopredmetni učitelj biologije in kemije
DORIS BARAT
Mentor: doc. dr. Iztok Tomažič
STALIŠČA UČENCEV DO ŽIVALI IN DELA V ŠOLSKEM VIVARIJU
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2019
Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študija Dvopredmetni učitelj biologije in kemije.
Opravljeno je bilo v skupini za biološko izobraževanje Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Študijska komisija Pedagoške fakultete je potrdila temo in naslov diplomskega dela ter za mentorja imenovala doc. dr. Iztoka Tomažiča.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: izr. prof. dr. Jelka Strgar Član: doc. dr. Primož Zidar
Član: doc. dr. Iztok Tomažič
Datum zagovora:
Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela.
Podpisana se strinjam z objavo svoje naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Pedagoške fakultete UL.
Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki, identična tiskani verziji.
Doris Barat
Predvsem bi se iskreno zahvalila mentorju, doc. dr. Iztoku Tomažiču, za vso podporo, usmeritve in nasvete.
Za dodatno (a nič manj potrebno) podporo in spodbudo pa se iskreno zahvaljujem tudi vsem svojim bližnjim, še posebej partnerki, ki mi je ves čas stala ob strani.
POVZETEK
Nedavne raziskave nakazujejo na povečan interes učencev za naravoslovne predmete ob bolj eksperimentalnem pristopu in neposrednem stiku z živimi živali. Neposredni stik z živimi živalmi povzroča čustveno vključenost ter večjo pozornost kot delo z modeli. Megafauna je pogosto atraktivnejša in bolj karizmatična, zato je učencem tudi zanimivejša, vendar je zelo pomembno pokazati in usmeriti pozornost tudi na manj popularne živali, saj na ta način učenci spoznavajo vlogo preučevanega organizma v okolju in s tem tudi ozaveščajo pomembnost različnih organizmov v okolju. Glede na to, da živimo v časih, ko nam je vsem jasno, da je zadnji čas za spremembo odnosa do narave, če želimo ohraniti planet, je temeljno ozaveščati mlade generacije ter jih senzibilizirati ter s tem vplivati na njihov odnos do narave in živih bitjih.
V raziskavi, ki smo jo izvedli, so sodelovali učenci druge in tretje triade dveh osnovnih šol, skupaj 184 učencev. Ker rezultati tujih in domačih raziskav kažejo, da učenci ob delu z živimi živalmi pridobijo več znanja in oblikujejo bolj pozitivna stališča do živali, smo z našo raziskavo želeli preveriti pripravljenost učencev za sodelovanje pri oskrbi živali v šolskem vivariju in na splošno, njihova stališča do vivaristike. Raziskovalna vprašanja smo razdelili na dva sklopa - glede na učenčeva stališča do živali nasploh ter glede na njihova stališča o vivaristiki.
Ugotovili smo, da se dekleta in mlajši učenci nekoliko raje učijo o živalih kot fantje in učenci višjih razredov. Ugotovili smo tudi, da učenci, ki imajo doma hišnega ljubljenčka, kažejo več interesa do živali in do vivaristike. Ugotovili smo tudi, da imajo mlajši učenci, še posebej dekleta in tisti, ki imajo doma hišnega ljubljenčka, izražena bolj pozitivna stališča do vivaristike.
Pričakovano, učenci, ki imajo v šoli vivarij, izražajo bolj pozitivna stališča do vivaristike.
Z raziskavo smo dobili vpogled v stališča učencev do živali in vivaristike, ki lahko služi kot podlaga za nadaljnje raziskovanje na tem področju ali kot teoretično – raziskovalna podlaga za uvajanje vivaristike v razrede.
Ključne besede: vivaristika, stališča, znanje, odnos, neposredne izkušnje, učenci, učitelj
ABSTRACT
Recent research points to an increased interest of pupils for natural science subjects in a more experimental approach and contact with live animals. Contact with live animals causes emotional engagement and more attention than working with models. Megafauna is often more attractive and more charismatic and is therefore more interesting to pupils, but it is very important to show and focus attention on less popular animals, since in this way pupils learn about the role of the organism in the environment and thus raise awareness of the importance of different organisms in a balanced environment. We live in times where it is clear to everyone that the time is running out and that we have to change the attitude towards the nature in order to save the planet. It seems fundamentally important to raise awareness of young generations and to sensitize their attitude towards other living beings.
In the research participated 184 pupils from two elementary schools age 11-15. As the results of foreign and domestic researches show that pupils acquire more knowledge by working with live animals and develop more positive attitudes towards animals, we want to check our pupils' willingness to cooperate in the care of animals in school vivarium and, in general, their views on vivarialism. The research questions were divided into two groups - depending on the student's attitudes towards the animals in general, and according to their views on vivaristics.
Through the research we found that girls and younger pupils prefer to learn about animals rather than boys and pupils in higher grades. We also found that pupils who have pets at home show more interest in animals and vivaristics. Furthermore, we found that younger pupils, especially girls and those who have pets at home have more positive attitude towards vivaristics. As expected, students who have a vivarium at school have more positive attitude towards vivarialism.
Keywords: vivaristics, attitudes, knowledge, attitude, direct experiences, pupils, teachers
1
KAZALO
1. UVOD ... 3
2. PREGLED LITERATURE ... 5
2.1. O VIVARIJU... 5
2.2. UČNI NAČRTI ... 5
2.3. PRIMERJAVA DOSEŽKOV UČENCEV PRI PREVERJANJIH ZNANJA GLEDE NA NAČIN POUČEVANJA ... 7
2.4. MOTIVACIJA ... 7
2.5. STALIŠČA ... 8
2.5.1. DEFINICIJE STALIŠČ ... 8
2.5.2. KOMPONENTE STALIŠČ ... 8
2.5.3. STALIŠČA UČENCEV V POVEZAVI Z ŽIVALMI ... 9
3. NAMEN ŠTUDIJE ... 11
3.1.RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 11
4. RAZISKOVALNE METODE IN POSTOPKI ... 13
4.1.INŠTRUMENTI ... 13
4.2.STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV ... 13
4.3.KONČNI VZOREC ... 14
5. REZULTATI ... 15
6. RAZPRAVA IN SKLEPI ... 24
7. ZAKLJUČEK ... 28
8. VIRI ... 30
2
KAZALO TABEL
Tabela 1: Deskriptivna statistika končnega vzorca glede na spol učencev. ... 14
Tabela 2: Prikaz razmerja med učenci, ki doma imajo in ki doma nimajo hišnega ljubljenčka ... 14
Tabela 3: Razmerje med učenci, ki v šoli imajo vivarij in učenci, ki ga nimajo. ... 14
Tabela 4: Stopnja strinjanja s posamezno trditvijo. ... 14
Tabela 5: Primerjava stališč učencev o živalih glede na spol ... 15
Tabela 6: Primerjava stališč učencev o živalih glede na starost (razred) ... 16
Tabela 7: Primerjava stališč učencev do živali glede na to ali imajo doma hišnega ljubljenčka. 17 Tabela 9: Primerjava stališč učencev o vivaristiki glede na spol ... 20
Tabela 10: Primerjava stališč učencev o vivaristiki glede na starost ... 21
Tabela 11: Primerjava stališč učencev o vivaristiki, glede na to ali imajo hišnega ljubljenčka ali ne ... 22
Tabela 12: Primerjava stališč učencev o vivaristiki, glede na to ali imajo vivarij v šoli ali ne .... 23
3
1. UVOD
Neposreden stik z živimi živalmi je priporočen s strani mnogih dokumentov, ki se nanašajo na učenje in poučevanje v osnovnih šolah, saj učence navdušujejo nad naravoslovjem (NABT, 2004).
Bolj eksperimentalen pristop in neposreden stik z živimi živali povzroča povečan interes učencev za naravoslovne predmete (Fraser, Tobin in McRobbie, 2012). Razen tega, tovrsten način poučevanja povzroča čustveno vključenost ter večjo pozornost kot delo z modeli (Bamberger in Tal, 2008). Megafauna je pogosto atraktivnejša in bolj karizmatična, zato je učencem tudi zanimivejša, vendar je zelo pomembno pokazati in usmeriti pozornost tudi na manj popularne živali, saj na ta način učenci spoznavajo vlogo preučevanega organizma v okolju in s tem tudi ozaveščajo pomembnost različnih organizmov v okolju (Ballouard idr., 2015)
Sistematika, taksonomija in ostale smeri biologije, ki se ukvarjajo s poimenovanjem in razvrščanjem živih bitij, so osrednjega pomena v biologiji. Sistem je hierarhično urejen in temelji na evolucijskih, morfoloških in ekoloških temeljih razvrščanja živih bitij (Yen, 2007). Viri kažejo (Braund, 1998), da imajo osnovnošolci težave z razvrščanjem organizmov med vretenčarje in nevretenčarje. V prvo skupino uvrščajo živali z izrazitimi okončinami in veliko glavo, v drugo skupino pa uvrstijo živali s salvo definirano obliko telesa, ki se plazijo. Učenci imajo poleg slabega poznavanja živali nemalokrat tudi negativna stališča do živali, predvsem tisti, ki doma nimajo hišnih ljubljencev (Prekop, 2010). Zato so toliko bolj pomembne neposredne izkušnje z živalmi, ki jih učenci dobijo v šoli. Spoznavajo lahko živali, ki živijo v okolici šole ali pa spoznavajo živali iz šolskega vivarija (Klingenberg, 2014; Randler, 2005; Randler in Bogner, 2006; Tomažič in Šorgo, 2017). Živali se lahko v šoli uporabijo za opazovanje ali za izvajanje preprostih vedenjskih poskusov (predvsem z nevretenčarji) (Klokočovnik, 2016).
Napačne predstave (nepoznavanje) lahko vplivajo na stališča učencev do živali in na njihovo izražanje negativnih čustev kot sta strah in gnus, kar pa lahko učinkovito spreminjamo s praktičnim delom z živalmi (Randler in Prokop, 2012; Tomažič, 2008). Pouk, kjer bi učenci spoznavali tudi organizme iz lokalnega okolja, bi lahko preprečil neodgovorne in nepremišljene posege v naravi (Prokop in Fančovičova, 2006; Schlegel in Rupf, 2010). Učni načrti - Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika, Naravoslovje in Biologija predvidevajo, da naj bi učenci pri pouku spoznavali tudi žive živali, v naravi ali v razredu. Raziskave v slovenskem prostoru so pokazale,
4
da učitelji v pouk vključujejo le malo živali (Nedižavec, 2009). Šolski vivariji v šolah niso pogosti.
Učitelji navajajo različne težave, ki jim onemogočajo postavitev ali vzdrževanje šolskega vivarija:
čas, obsežni učni načrti, zakonodaja, dostopnost laboranta, cena veterinarskih pregledov, lasten interes in lastna prepričanja (Nedižavec, 2009).
5
2. PREGLED LITERATURE
2.1. O VIVARIJU
Vivarij predstavlja omejen prostor, v katerega prenesemo del zunanje narave in v njem gojimo živa bitja. Vivariji se lahko razlikujejo po vsebini in namenu – opazovalni, poskusni, karantenski, prenosni vivarij. Vivaristika je odgovorno delo, zato moramo pred postavitvijo razmisliti, katere živali si želimo gojiti ter ali jim lahko zagotovimo optimalne pogoje za življenje. Pri tem moramo upoštevati tudi naše strokovne, časovne in gmotne pogoje.
Pri postavitvi vivarija je treba upoštevati potrebe organizma po svetlobi in temperaturi, prav tako mora biti posoda postavljena v prostor, ki ustreza vsebini in namenu gojenja organizma. Za opazovanje in oskrbo je najlažje, če je postavljen v višini oči, tako da so vsi deli čim bolj dostopni za čiščenje in drugo poseganje vanje. Pri tem je treba zagotoviti tudi dovolj veliko nosilnost podlage. Velikost posode prilagodimo potrebam organizma (Kirbiš, 2000).
2.2. UČNI NAČRTI
Didaktična priporočila iz učnega načrta (Vihlar idr., 2011) za biologijo ter naravoslovje v šestem in sedmem razredu, navajajo, da mora poučevanje biologije temeljiti na znanstvenih spoznanjih, torej na ovrgljivih teorijah in hipotezah. Pri tem naj učitelj biologijo poučuje tako, da so vse obravnavane vsebine strokovno, torej znanstveno pravilne, vendar predstavljene na čim bolj privlačen način. Treba je ohraniti ravnovesje med zabavno in resno platjo biologije kot znanosti.
Zabavna stran znanosti naj bi učencem pomagala, da si zapomnijo nekatere ideje, ne more pa nadomestiti učinkovite vsebinske obravnave in nenehnega truda, ki ga morajo učenci vlagati v razumevanje biologije.
Glavni cilj pouka biologije je celostno razumevanje biologije, kar zajema razumevanje vsebinskih konceptov ter povezav med njimi. V učnem načrtu stoji priporočilo, da naj učenci pri pouku biologije poglobijo razumevanje bioloških konceptov s čim več eksperimentalnega in terenskega raziskovanja ter drugih za uresničevanje ciljev smiselno uporabljenih aktivnosti. S tem razlogom je v učnem načrtu navedeno, da pouk biologije mora zajemati 20% časa namenjenega praktičnemu
6
delu ter minimalno šest ur terenskega dela v 8. razredu. Pouk naravoslovja mora pa zajemati celo 40% časa namenjenega praktičnem delu učencev. Prav tako je navedeno, da je pri poučevanju biologije nujen premik od deskriptivnosti oziroma faktografskega učenja proti razumevanju bioloških konceptov in povezav med njimi.
V bioloških sistemih je tesna povezava med njihovo strukturo in delovanjem. S povezovanjem zgradbe, delovanja, okolja in evolucije lahko učitelj marsikatero biološko temo razloži bolj logično, razumljivo, kreativno in učencu privlačno.
Za ponazoritev posameznih konceptov in ciljev lahko učitelj izbere konkretne primere iz žive narave. Ti primeri naj bodo skrbno izbrani, tako da poleg posplošenih konceptov prikazujejo tudi izjemno raznovrstnost konkretnih primerov. Da bi učitelj popestril pouk in biologijo približal učencem, naj vpelje čim več aktualnih tem iz ožjega in širšega okolja. Predvsem naj v pouk večkrat vključuje spoznavanje nacionalno pomembnih naravnih vrednot in ekosistemov. Posebno pozornost je treba nameniti endemičnim in ogroženim vrstam ter pri učencih razviti zavedanje, da so naravne vrednote del naše nacionalne identitete in da moramo te vrednote varovati. (Vihlar idr., 2011).
Kot vzor temu navajam še priporočila s strani nemškega kurikuluma, ki pravi, da žive demonstracije in eksperimenti, ki vključujejo živali, predstavljajo dragocen način za navduševanje učencev nad naravoslovjem in znanostjo (Kultusministerkonferenz, 2016). V kurikulumu Ministerstva za šolstvo Baden-Wurttemberga (Ministry of Education Baden-Wurttemberg) je zastavljeno, da se morajo učenci naučiti osnove o nevretenčarjih. Poudarek je na prepoznavanju čebele (Apis mellifera), majskega hrošča (Melolontha melolontha) in gozdne mravlje (Formica polyctena). Cilj je, da se učenci naučijo značilnosti in razlik med živalskimi razredi ter s tem povezane razlike v razvoju in maturaciji. Poleg tega je pomembno, da se učenci učijo razlikovati med značilnostmi vretenčarjev in nevretenčarjev. Kurikulum učitelje nagovarja, da pri pouku poleg uporabe učbenikov, delovnih listov in modelov, uporabljajo tudi žive živali in s tem povezane obiske zunajšolskih inštitucij.
7
2.3. PRIMERJAVA DOSEŽKOV UČENCEV PRI PREVERJANJIH ZNANJA GLEDE NA NAČIN POUČEVANJA
Raziskave kažejo, da imajo mlajši učenci nižjo stopnjo znanja o nevretenčarjih, saj nekatere vrste (npr. ščurke, polže, strige) pogosto uvrščajo med plazilce (Allen, 2015). Zato je konceptualno razumevanje nevretenčarjev ter njihovo prepoznavanje in ločevanje od vretenčarjev skozi analizo posameznih predstavnikov določene skupine nevretenčarjev, zelo pomemben cilj pri pouku biologije (Schlegel, Breuer in Rupf, 2015).
Hummel in Randler (2012) sta izvedla raziskavo z dvema preučevalnima skupinama. Obe skupini sta bili deležni prisotnosti živih živali v razredu. V eksperimentalni skupini je bil prisoten učitelj, ki je žive živali prisotne v razredu uporabljal pri razlagi snovi. V kontrolni skupini živali niso bile uporabljene v procesu poučevanja. Izkazalo se je, da je prva skupina dosegla boljše učne rezultate.
Ni pa se izkazalo, da bi bila ta oblika poučevanja superiorna, oz. bolj efektivna kot poučevanje, ki je osnovano na uporabi video posnetkov in modelov. Druge študije (Klingenberg, 2014) kažejo na višje rezultate učencev, ki so imeli priložnost delati z živimi organizmi kot učenci, ki so obravnavali isto snov brez dela z živimi živali (Prokop in Fančovičova, 2016). Prav tako se je izkazalo, da se učenci več naučijo, če imajo priložnost žival najprej opazovati in nato o njej brati kot samo brati o določeni živalski vrsti (Nietfeld, Bruning in DiFrancesca, 2015).
2.4. MOTIVACIJA
V psihologiji je učna motivacija opredeljena kot motivacija, ki jo učenec s svojim vedenjem izraža v kontekstu šolskega učenja. Motivacija, ki je sicer psihološki proces (Weiner, 1992), energetizira učni proces tako, da ga najprej aktivira, nato pa bolj ali manj zavestno usmerja do zaključka učne naloge, oziroma učnega cilja (Juriševič, 2006). Učna motiviranost je vedenjski izraz motivacije, ki je razviden iz učenčevega razmišljanja, čustvovanja in ravnanja. Učencu motivacije ne moremo
“dati”, lahko ga pa z različnimi motivacijskimi spodbudami, ki mu jih namenimo med poučevanjem, dodatno krepimo, ozaveščamo in spodbujamo. Torej lahko učence s poučevanjem motiviramo (oz. pripomoremo k njihovi motiviranosti) ali demotiviramo (pripomoremo k njihovi nemotiviranosti) za učenje in delo v šoli (Juriševič, 2012).
8
Izkazalo se je (Killermann, Hiering in Starosta, 2016), da prisotnost živih živali v učilnici povečuje interes za učenje biologije. Killerman idr. (2016) navajajo, da živi organizmi vplivajo na vez med kognicijo in čustvi ter stimulirajo aktivnost različnih čutov. V nadaljevanju Berck in Graf (2010) dajeta poseben fokus na razvoj zanimanja za biologijo, ki naj bi se zvišal ob delu z živimi živalmi in hkrati zmanjšal predsodke in gnus do manj atraktivnih živali. Raziskave so pokazale, da se pri tovrstnem delu poleg motivacije zvišuje tudi vestnost (Vedel, 2014). Žive živali v učilnici in
“hands-on” aktivnosti ponujajo novitete, presenečenja in povzročajo situacije, ki pritegnejo pozornost, vse to pa povečuje učenčevo zanimanje. Zainteresirani učenci bodo bolj predani pri praktičnem delu, prav tako bodo tudi bolj motivirani za učenje, njihova pozornost bo bolj usmerjena in posledično bo njihovo učenje uspešnejše in učinkovitejše, dosegli bodo tudi višje akademske dosežke. (Narackiewicz, Smith in Prininski, 2016)
Eden izmed ciljev dela z živalmi v učilnici je tudi zmanjšanje prisotnosti strahu, tesnobe in gnusa pri učencih ob stiku z živalmi. Na ta način se učenci učijo spoštovanja do manj karizmatičnih ali znanih živalskih vrst.
2.5. STALIŠČA
2.5.1. DEFINICIJE STALIŠČ
»Stališče je nekaj, kar določa kriterij za presojanje česa« (Černicev idr., 2019).
Stališče je skupek prepričanj, ki jih imamo v odnosu do objekta, kjer je objekt lahko oseba, stvar, dogodek ali problem. Stališča so lahko pozitivna in negativna ali lahko imamo lastno mnenje o zadevi, brez da bi bili močno čustveno angažirani pri tem (Marentič-Požarnik, 2000).
2.5.2. KOMPONENTE STALIŠČ
Komponente stališč nam povejo o razlogih za določeno stališče, oziroma, kaj se skriva pod splošnim stališčem. Psihologi navajajo tri komponente, ki sestavljajo stališče in sicer: vedenje, čustva in dejanja, zato te komponente imenujemo – vedenjska, čustvena in spoznavna komponenta (Marentič-Požarnik, 2000).
9 - Spoznavna komponenta
Spoznavno ali kognitivno komponento sestavljajo vsa znanja o objektu, do katerega imamo stališče. Ta znanja, oz. misli o objektu, imenujemo tudi prepričanja. To pa so pričakovanja kaj objekt stališča je ali ni ter kaj bo ali ne bo storil. Za informacije, ki jih imamo o objektu stališča ni pomembno ali so te pravilne ali ne, pomembno je zgolj to, da obstajajo (Marentič-Požarnik, 2000).
- Čustvena komponenta
Čustvena komponenta predstavlja sodbo o tem ali je objekt stališča dober ali slab, pozitiven ali negativen, če nam je všeč ali ne, prijeten ali neprijeten ipd. Torej, gre se za naš čustveni odnos do objekta stališča. Čustvo je lahko posledica informiranosti o objektu stališča, rezultat večkratnega ocenjevanja ali nastane brez posebnih izkušenj. Čustvo, ki se pojavi, je odvisno tudi od osebnosti posameznika in od situacije, v kateri se pojavlja (Marentič-Požarnik, 2000).
- Vedenjska komponenta
Vedenjska ali behavioralna komponenta predstavlja težnjo, da v odnosu do objekta stališča na neki način interveniramo. Pozitivna stališča vzpodbujajo dejavnost, negativna jih zavirajo ali delujejo proti objektu stališča. Intenziteta te komponente je zelo variabilna, lahko je zelo rahla ali pa izjemno močna in se kaže v celi vrsti aktivnosti.
Vse tri dimenzije so med seboj povezane. Od okoliščin je odvisno, katera bo prevladovala.
Komponente težijo k uravnovešenost in skladnosti, kar pomeni, da če se katera koli spremeni, se bo pojavila težnja po spremembi drugih dveh komponent (Marentič-Požarnik, 2000).
2.5.3. STALIŠČA UČENCEV V POVEZAVI Z ŽIVALMI
Strokovnjaki so raziskovali povezavo med učenčevim konceptualnim razumevanjem vretenčarjev in nevretenčarjev v odvisnosti od tega ali doma imajo hišnega ljubljenčka ali ne. Inagaki (1990) je ugotovila, da so učenci, ki so doma imeli zlato ribico, v veliki meri pokazali boljše faktično in konceptualno razumevanje o zlatih ribicah v primerjavi s skupino, ki doma ni imela zlatih ribic.
Prav tako so učenci iz prve skupine dosegali boljše rezultate pri ugotavljanju anatomije neznane
10
živali (žabe). Strommen (1995) ugotavlja, da imajo učenci, ki živijo v ruralnih okoljih v bližini gozda, boljše znanje o prebivalcih gozdov kot njihovi sovrstniki iz urbanega okolja. Bolj pogosti obiski v gozd rezultirajo z večjim znanjem o organizmih, ki živijo v gozdu.
V raziskavi (Tunnicliffe, 2001) so 12 letni učenci opazovali ekosistem artemie brez predhodnih navodil. Izkazalo se je, da učenci pri opazovanju živali zaznavajo anatomske in vedenjske značilnosti, te zaznave in opažanja pa pomagajo učencem pri nadaljnjem formalnem učenju.
Tomažič (2011) navaja, da neposredna izkušnja z organizmom in njegovim okoljem vpliva na razvoj pozitivnega stališča do živali. V njegovi raziskavi se je izkazalo, da se učenci, ki so bili deležni neposrednega stika z živaljo, raje učijo o njih in imajo bolj pozitivna stališča do obravnavanega organizma. Neposredna izkušnja v tem kontekstu pomeni dejansko interakcijo ali manipulacijo z objektom. Posredna izkušnja pa se nanaša na branje ali pogovarjanje o objektu.
Neposredne izkušnje veljajo za časovno trajnejše, stabilnejše in močnejše (Boyer, 1997).
Pozitivna stališča do živali igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju in zaščiti ogroženih vrst. Pri tem imajo pomembno vlogo učitelji, ki lahko iz prve roke vplivajo na razvoj pozitivnih stališč otrok v odnosu do živali. Učenci najbolj efektivno razvijajo znanje, veščine in stališča pri neposrednem stiku z živalmi, odgovornost učiteljev pa je, da ustvarijo pogoje, ki učencem to omogočajo (Trombulak, 2004).
Tomažič (2008) je v svoji raziskavi odkril, da se večina učencev nekaterih živali (žabe) ne boji, temveč se jim gnusijo. Gnus je tako kot strah bazično čustvo (Ekman, 1999), ki naj bi nas odvračalo od objektov v okolju, ki predstavljajo nevarnost ali možnost okužbe (Curtis, 2001).
Učenci se v šolah učijo o živalih, ki se jim gnusijo, a bi se poleg tega morali učiti tudi o perečih okoljskih problemih, vendar se izkaže, da temu ni tako (Hungerford, 1990). Na primer, učenci ne navajajo šole kot enega primarnih virov informacij o živalih (Tunnicliffe, 1999). Učitelji imajo zato pivotalno vlogo pri izobraževanju okoljsko ozaveščenih državljanov. Zato je ključno razvijanje pozitivnih stališč o živalih skozi neposredni stik in ne le predajanje faktografskega znanja (Morgan, 1989) .
11
3. NAMEN ŠTUDIJE
Ker šolski vivariji v šolah niso pogosti, nas zanimajo stališča učencev drugega in tretjega triletja osnovne šole do živali in do vivaristike. Ker rezultati tujih in domačih raziskav kažejo, da učenci ob delu z živimi živalmi pridobijo več znanja in oblikujejo bolj pozitivna stališča od učencev, ki v šolah ne delajo z živimi živalmi, želimo z našo raziskavo preveriti pripravljenost učencev za sodelovanje pri oskrbi živali v šolskem vivariju in na splošno njihova stališča do vivaristike.
Raziskavo sem izvedla empirično, z izvajanjem anketnih vprašalnikov na dveh slovenskih osnovnih šol med učenci druge in tretje triade.
3.1. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Raziskovalna vprašanja smo razdelili na dva segmenta – glede na učenčev odnos do živali nasploh in glede na učenčev odnos do vivaristike.
1. Kakšna so stališča učencev do živali glede na spol in starost?
2. Kakšna so stališča učencev do živali glede na to ali imajo doma hišnega ljubljenca?
3. Kakšna so stališča učencev do živali glede na to ali imajo v šoli vivarij?
4. Kakšna so stališča učencev do vivaristike glede na spol in starost?
5. Kakšna so stališča učencev do vivaristike glede na to ali imajo doma hišnega ljubljenca?
6. Kakšna so stališča učencev do vivaristike glede na to ali imajo v šoli vivarij?
Zgornja raziskovalna vprašanja so nam služila kot podlaga za oblikovanje hipotez:
(I) Mlajši učenci bodo kazali bolj pozitivna stališča do živali kot starejši učenci. Dekleta bodo kazala bolj pozitivna stališča do živali kot fantje.
12
(II) Učenci, ki imajo doma hišnega ljubljenčka bodo kazali več interesa do živali kot tisti, ki hišnega ljubljenčka nimajo.
(III) Učenci, ki imajo vivarij v šoli, bodo kazali bolj pozitivna stališča do živali kot učenci, ki v šoli nimajo vivarija.
(IV) Mlajši učenci bodo imeli bolj pozitivna stališča do vivaristike kot starejši učenci. Fantje bodo imeli bolj pozitivna stališča do vivaristike kot dekleta.
(V) Učenci, ki imajo doma hišnega ljubljenčka, bodo imeli bolj pozitivna stališča do vivaristike kot tisti, ki hišnega ljubljenčka nimajo.
(VI) Učenci, ki imajo v šoli vivarij, bodo imeli bolj pozitivna stališča do vivaristike kot tisti učenci, ki v šoli nimajo vivarija.
13
4. RAZISKOVALNE METODE IN POSTOPKI
Za namen raziskave smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo. Stališča učencev smo preverjali z anketnim vprašalnikom. V raziskavo smo vključili po dva oddelka učencev šestih, sedmih, osmih in devetih razredov (N=184).
Podatke pridobljene z anketnimi vprašalniki, smo analizirali z uporabo osnovne deskriptivne in inferenčne statistike, pri tem smo uporabljali statistični program SPSS. Glede na razporeditev podatkov smo uporabili ustrezne parametrične oziroma neparametrične statistične preizkuse.
4.1. INŠTRUMENTI
Učencem dveh osnovnih šol smo razdelili anketne vprašalnike. V eni šoli so otroci v šoli imeli in uporabljali šolski vivarij, v drugi ga niso imeli. Vprašalnik so izpolnjevali učenci šestih, sedmih, osmih in devetih razredov.
Vprašalnik je bil razdeljen v 2 sklopa. V prvemu delu smo zbirali podatke o učencu – spol, razred, ali imajo doma hišnega ljubljenčka, ali v šoli imajo vivarij ter katere vire informacij o živih živalih uporabljajo najpogosteje. Drugi del vprašalnika je vseboval 19 trditev, ki so se nanašala na stališča učencev do živali in vivaristike v šoli. Učenci so morali na podlagi 5-stopenjske Likertove lestvice oceniti, v kolikšni meri se strinjajo s podanimi trditvami.
4.2. STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV
Grobe podatke pridobljene iz vprašalnika smo vnesli v računalniški program MS Excel. Podatke smo v nadaljevanju prenesli v statistični program SPSS, kjer smo izvedli statistično obdelavo podatkov v skladu s postavljenimi raziskovalnimi vprašanji in hipotezami.
Pri statistični analizi podatkov nam je bilo pomembno ugotoviti statistično pomembne razlike med skupinami. V ta namen smo uporabili Mann – Whitney test ter izračunali velikost učinka.
14 4.3. KONČNI VZOREC
Učencem dveh oddelkov šestega, sedmega, osmega in devetega razreda smo razdelili anketne vprašalnike. Izpolnjevali so ga anonimno, s soglasjem učitelja biologije in naravoslovje ter ravnatelja.
Tabela 1: Deskriptivna statistika končnega vzorca glede na spol učencev.
Spol N f (%)
Fantje 87 47,3
Dekleta 97 52,7
Skupaj 184 100
Od 184 učencev, ki so sodelovali v anketi je bilo 87 fantov in 97 deklet.
Tabela 2: Prikaz razmerja med učenci, ki doma imajo in ki doma nimajo hišnega ljubljenčka Hišni
ljubljenček
N f (%)
Imajo 156 84,8
Nimajo 28 15,2
Od 184 učencev, ki so sodelovali v anketi, jih 84.5% ima hišnega ljubljenčka, 15.2 % ga nima.
Tabela 3: Razmerje med učenci, ki v šoli imajo vivarij in učenci, ki ga nimajo.
Vivarij v šoli Število učencev f(%)
Imajo 42 23
nimajo 142 77
Tabela 4: Stopnja strinjanja s posamezno trditvijo.
Vrednost lestvice Pomen vrednosti
1 Se nikakor ne strinjam
2 Se ne strinjam
3 Nimam posebnega mnenja
4 Se strinjam
5 Se popolnoma strinjam
15
5. REZULTATI
Rezultati so predstavljeni glede na hipoteze.
5.1 Primerjava stališč o živalih glede na spol in starost učencev
Hipoteza I: Mlajši učenci bodo kazali bolj pozitivna stališča do živali kot starejši učenci. Dekleta bodo kazala bolj pozitivna stališča do živali kot fantje.
Rezultati razvidni iz tabele 5 kažejo, da se dekleta nekoliko raje učijo o živalih kot fantje ter da je fantom večkrat dolgčas, ko se pogovarjajo o živalih v šoli ali kjer drugje. Dekleta v večji meri menijo, da bi morali v šoli več časa nameniti delu z živimi živalmi ter da je najbolje, da si, ko se učimo o živalih, ogledamo žive živali.
Tabela 5: Primerjava stališč učencev o živalih glede na spol
TRDITEV fantje dekleta Mann-Whitney
preizkus
M SE M SE Z p
Rad se učim o živalih. 3,7 0,11 4,1 0,11 -3,147 0,002
Ko se v šoli ali kje drugje pogovarjamo o živalih, mi je dolgčas.
2,4 0,14 1,7 0,11 -3,655 <0,001
Mnogih živali se bojim. 1,9 0,10 2,2 0,12 -1,524 0,128
Živali so zanimive. 4,5 0,09 4,6 0,08 -1,231 0,218
Mnoge živali se mi gnusijo. 2,3 0,13 2,1 0,13 -1,722 0,085 Rad gledam poljudnoznanstvene
oddaje o živalih. 3,5 0,14 3,6 0,13 -0,192 0,848
V šoli bi morali več časa nameniti
delu z različnimi živalmi. 3,4 0,13 4,3 0,10 -5,209 <0,001 Ko se učimo o živalih, je najbolje,
če si ogledamo žive živali. 4,2 0,10 4,5 0,09 -2,020 0,043 Raje bi spoznaval živali iz
učbenika kot, da bi delal z živimi živalmi.
1,7 0,10 1,5 0,10 -1,811 0,070
Rad bi rokoval z različnimi živimi
živalmi. 3,7 0,13 3,8 0,13 -0,814 0,416
Opombe: Nfanti = 87; Ndekleta=97
16
Pri tem je treba poudariti, da se načeloma obe skupini radi učita, dekleta nekoliko bolj. Dekleta v večji meri menijo, da bi v šoli morali nameniti več časa delu z živimi živalmi ter, da se o živalih najbolje učimo, če si jih ogledamo žive.
Stališča o živalih smo analizirali tudi glede na starost učencev (tabela 6). Izkazalo se je, da se najmlajši učenci, učenci šestih razredov, najraje učijo o živalih, učenci devetih razredov pa najmanj. Učenci šestih razredov najraje gledajo poljudnoznanstvene oddaje o živalih.
Tabela 6: Primerjava stališč učencev o živalih glede na starost (razred)
TRDITEV Šesti Sedmi Osmi Deveti
Kruskal Wallis Test
M SE M SE M SE M SE Hi2 df p
Rad se učim o živalih. 4,3 0,15 3,8 0,12 3,7 0,15 3,7 0,36 8,888 3 0,031 Ko se v šoli ali kje
drugje pogovarjamo o živalih, mi je dolgčas.
1,9 0,19 2,0 0,14 2,1 0,18 2,3 0,30 2,081 3 0,556 Mnogih živali se
bojim. 2,0 0,17 2,1 0,13 2,0 0,11 2,6 0,31 3,585 3 0,310
Živali so zanimive. 4,7 0,14 4,5 0,09 4,5 0,11 4,5 0,26 6,647 3 0,084 Mnoge živali se mi
gnusijo. 1,7 0,15 2,2 0,13 2,3 0,18 3,2 0,42 13,797 3 0,003 Rad gledam
poljudnoznanstvene oddaje o živalih.
4,1 0,14 3,7 0,15 3,1 0,18 2,7 0,38 21,753 3 <0,001 V šoli bi morali več
časa nameniti delu z različnimi živalmi.
4,2 0,17 3,7 0,14 3,7 0,16 3,8 0,27 6,235 3 0,101 Ko se učimo o živalih,
je najbolje, če si ogledamo žive živali.
4,5 0,14 4,3 0,11 4,2 0,13 4,8 0,18 7,064 3 0,070 Raje bi spoznaval
živali iz učbenika kot, da bi delal z živimi živalmi.
1,3 0,11 1,5 0,10 1,9 0,15 1,7 0,28 12,390 3 0,006 Rad bi rokoval z
različnimi živimi živalmi.
4,0 0,20 3,8 0,13 3,7 0,17 3,8 0,42 3,079 3 0,380 Opombe: Nšesti razredi=45; Nsedmi razredi=75; Nosmi razredi=52; Ndeveti razredi=12
Pri nobeni starosti nismo opazili statistično pomembnega odpora do učenja o živalih.
17
Učenci devetih razredov v večji meri izražajo strinjanje s trditvjo “Mnoge živali se mi gnusijo.”
kot učenci šestih razredov. Pri trditvi “Raje bi spoznaval živali iz učbenika kot da bi delal z živimi živalmi”, učenci vseh razredov kažejo na nestrinjanje s podano izvajo, učenci šestih razredov se v največji meri ne strinjajo z dano izjavo.
Prvo hipotezo zato potrdimo.
5.2 Primerjava stališč o živalih glede na to, ali imajo doma hišnega ljubljenčka
Hipoteza II: Učenci, ki imajo doma hišnega ljubljenčka bodo kazali več interesa do živali kot tisti, ki hišnega ljubljenčka nimajo.
Nadalje smo odgovore učencev analizirali glede na to ali imajo hišnega ljubljenčka ali ne (tabela 7).
Tabela 7: Primerjava stališč učencev do živali glede na to ali imajo doma hišnega ljubljenčka.
TRDITEV
Nimajo Imajo Mann-Whitney
M SE M SE Z p
Rad se učim o živalih. 3,2 0,24 4,0 0,08 -3,355 0,001
Ko se v šoli ali kje drugje pogovarjamo o živalih, mi
je dolgčas. 2,5 0,24 1,9 0,10 -2,586 0,010
Mnogih živali se bojim. 2,5 0,22 2,0 0,08 -2,381 0,017
Živali so zanimive. 3,9 0,22 4,7 0,06 -4,004 <0,001
Mnoge živali se mi gnusijo. 2,9 0,31 2,1 0,09 -2,329 0,020
Rad gledam poljudnoznanstvene oddaje o živalih. 3,1 0,29 3,6 0,10 -1,512 0,131 V šoli bi morali več časa nameniti delu z različnimi
živalmi. 3,4 0,25 3,9 0,09 -2,027 0,043
Ko se učimo o živalih, je najbolje, če si ogledamo
žive živali. 3,9 0,22 4,4 0,07 -2,661 0,008
Raje bi spoznaval živali iz učbenika kot, da bi delal
z živimi živalmi. 1,9 0,22 1,6 0,07 -1,148 0,251
Rad bi rokoval z različnimi živimi živalmi. 3,4 0,27 3,9 0,10 -1,657 0,098 Opomba: Nnimajo=28; Nimajo=156
18
Opazimo, da učenci, ki imajo hišnega ljubljenčka v primerjavi s tistimi, ki ga nimajo, pogosteje navajajo, da se radi učijo o živalih in da so jim živali zanimive. Manj pogosto navajajo, da se živali bojijo, da se jim gnusijo ali da jih dolgočasijo pogovori o živalih. Rajši gledajo poljudnoznanstvene oddaje o živalih, menijo, da bi v šoli morali več časa nameniti delu z različnimi živalmi in da se najbolje učimo, ko delamo z živimi živalmi.
Drugo hipotezo zato potrdimo.
5.3 Primerjava stališč o živalih glede na to, ali imajo v šoli vivarij
Hipoteza III: Učenci, ki imajo vivarij v šoli bodo kazali bolj pozitivna stališča do živali kot učenci, ki v šoli nimajo vivarija.
Zanimalo nas je, kakšni bodo odgovori učencev na zastavljena vprašanja, glede na to ali v šoli imajo vivarij ali ne.
Tabela 8: Primerjava stališč učencev do živali glede na to ali imajo v šoli vivarij
TRDITEV Nimajo Imajo Mann-Whitney
M SE M SE Z p
Rad se učim o živalih. 4,0 0,19 3,5 0,21 -1,490 0,136
Ko se v šoli ali kje drugje pogovarjamo o živalih, mi je dolgčas.
1,9 0,28 2,3 0,23 -1,554 0,120
Mnogih živali se bojim. 1,8 0,18 2,1 0,14 -1,084 0,279
Živali so zanimive. 4,7 0,12 4,3 0,17 -1,906 0,057
Mnoge živali se mi gnusijo. 2,0 0,24 2,6 0,26 -1,775 0,076
Rad gledam poljudnoznanstvene oddaje o živalih.
3,5 0,28 2,7 0,22 -2,387 0,017
V šoli bi morali več časa nameniti delu z različnimi živalmi.
4,1 0,21 3,5 0,22 -1,859 0,063
Ko se učimo o živalih, je najbolje, če si ogledamo žive živali.
4,2 0,19 4,3 0,17 -0,463 0,644
Raje bi spoznaval živali iz učbenika kot, da bi delal z živimi živalmi.
2,0 0,22 1,9 0,21 -0,396 0,692
Rad bi rokoval z različnimi živimi
živalmi. 3,8 0,29 3,6 0,21 -0,691 0,490
Opomba: Nnimajo=22; Nimajo=30
19
Rezultati prikazani v tabeli 8 kažejo na to, da učenci, ki v šoli nimajo vivarija, raje gledajo poljudnoznanstvene oddaje o živalih. To je hkrati edina trditev pri kateri smo zaznali statistično pomembna odstopanja.
Tretjo hipotezo zaradi manjka statistično pomembnih razlik med obema kategorijama učencev, zavrnemo.
5.4 Primerjava stališč učencev o vivaristiki glede na spol in starost
Drugi del vprašanj znotraj ankete se je nanašal na osebna stališča učencev, oz. na njihova etična prepričanja glede uporabe vivarije v šoli in vivaristike na splošno. Zanimala nas je razlika v stališčih med spoloma ter glede na starost učencev.
Hipoteza IV: Mlajši učenci bodo imeli bolj pozitivna stališča do vivaristike kot starejši učenci.
Fantje bodo imeli bolj pozitivna stališča do vivaristike kot dekleta.
Iz tabele 9 je razvidno, da dekleta pogosteje menijo, da je kruto, če so živali zaprte v gojilnicah.
Prav tako dekleta kažejo večji interes za skrb za živali v primeru, če bi v šoli imeli vivarij. Menijo, da je v šoli dobro imeti vivarij (različne vrste živali v terariju) ter, da bi živali v vivariju lahko opazovale dolgo časa.
20
Tabela 8: Primerjava stališč učencev o vivaristiki glede na spol
V nadaljevanju opažamo (tabela 10), da učenci v splošnem ne bi čutili izrazite neprijetnosti, če bi v učilnici (vivariju) imeli žive živali. Najmanj neprijetno bi bilo učencem šestih razredov. Hkrati ravno ta raziskovalna skupina najpogosteje meni, da je kruto, če so živali zaprte v gojilnicah ter, da živali v vivariju (ujetništvu) trpijo, vendar bi z veseljem skrbeli za živali v šolskem vivariju.
Učenci devetih razredov pa najpogosteje ocenjujejo, da je v šoli dobro imeti vivarij (različne vrste v terarijih). V manjši meri menijo, da je kruto, če so živali zaprte v gojilnicah ali da živali v vivariju trpijo. Kažejo pa tudi manj interesa za skrb živali v vivariju.
TRDITEV fantje dekleta
Mann-Whitney preizkus
M SE M SE Z p
Če bi imeli v učilnici (vivariju) živali, bi mi bilo
zaradi njih neprijetno. 1,6 0,11 1,4 0,09 -1,627 0,104
Kruto je, če so živali zaprte v gojilnicah. 3,7 0,13 4,0 0,13 -2,228 0,026 Če bi imeli v šoli vivarij, bi z veseljem skrbel za
živali v vivariju. 3,6 0,14 4,3 0,11 -3,983 <0,001
Živali sodijo v naravo in ne v učilnico (vivarij). 3,8 0,11 3,6 0,12 -1,150 0,250 Živali v vivariju bi lahko opazoval dolgo časa. 3,1 0,14 3,7 0,12 -3,351 0,001 Živali v vivariju (ujetništvu) trpijo. 3,4 0,13 3,5 0,13 -0,551 0,581 V šoli je dobro imeti vivarij (različne vrste živali v
terarijih). 3,4 0,13 3,7 0,12 -1,915 0,056
Prepovedal bi gojenje živali v vivariju. 2,5 0,11 2,8 0,13 -1,505 0,132 Če bi skrbel za žival v vivariju, bi spoznal tudi njene
potrebe in njeno naravno življenjsko okolje. 4,1 0,11 4,2 0,10 -0,918 0,358 Opomba: Nfanti=87; Ndekleta=97
21
Tabela 9: Primerjava stališč učencev o vivaristiki glede na starost
TRDITEV 6 7 8 9 Kruskal Wallis Test
M SE M SE M SE M SE Hi2 df p
Če bi imeli v učilnici (vivariju) živali, bi mi bilo zaradi njih neprijetno.
1,1 0,06 1,7 0,13 1,6 0,14 1,6 0,19 11,77 3 0,008 Kruto je, če so živali
zaprte v gojilnicah. 4,5 0,16 3,8 0,14 3,5 0,17 3,3 0,45 22,79 3 <0,001 Če bi imeli v šoli vivarij,
bi z veseljem skrbel za
živali v vivariju. 4,4 0,14 4,1 0,13 3,6 0,18 3,1 0,43 19,94 3 <0,001 Živali sodijo v naravo in
ne v učilnico (vivarij). 4,0 0,17 3,7 0,11 3,5 0,13 3,4 0,47 5,44 3 0,142 Živali v vivariju bi lahko
opazoval dolgo časa. 3,8 0,18 3,3 0,15 3,3 0,16 3,3 0,40 5,55 3 0,136 Živali v vivariju
(ujetništvu) trpijo. 4,0 0,17 3,6 0,13 3,0 0,16 3,1 0,51 18,01 3 <0,001 V šoli je dobro imeti
vivarij (različne vrste
živali v terarijih). 3,5 0,19 3,4 0,14 3,7 0,15 4,4 0,23 8,17 3 0,043 Prepovedal bi gojenje
živali v vivariju. 3,0 0,18 2,5 0,13 2,6 0,17 2,3 0,33 6,49 3 0,090 Če bi skrbel za žival v
vivariju, bi spoznal tudi njene potrebe in njeno naravno življenjsko okolje.
4,4 0,16 4,1 0,12 4,0 0,13 4,4 0,26 6,18 3 0,103
Opomba: Nučenci šestegarazreda=45; Nučenci sedmega razreda=75; Nučenci osmega razreda=52; Nučenci devetega razreda=12
Četrto hipotezo zato delno potrdimo.
5.5 Primerjava stališč učencev o vivaristiki glede na to, ali imajo doma hišnega ljubljenčka Hipoteza V: Učenci, ki imajo doma hišnega ljubljenčka bodo imeli bolj pozitivna stališča do vivaristike kot tisti, ki hišnega ljubljenčka nimajo.
Zanimala nas je primerjava stališč učencev o vivaristiki glede na to, ali doma imajo hišnega ljubljenčka ali ne. Statistično pomembne razlike med skupinami smo ugotovili zgolj pri dveh trditvah. Ugotovili smo, da nobena izmed skupin ne bi občutila izrazitega nelagodja, če bi v šoli imeli žive živali. Le nekoliko večjo stopnja nelagodja ob tej ideji kaže skupina učencev, ki doma
22
nima hišnih ljubljenčkov. Ugotovili smo še, da učenci, ki doma imajo hišne ljubljenčke, pogosteje navajajo, da bi z veseljem skrbeli za živali v vivariju.
Tabela 11: Primerjava stališč učencev o vivaristiki, glede na to ali imajo hišnega ljubljenčka ali ne
Ker smo ugotovili statistično pomembne razlike v ocenah le pri dveh trditvah, peto hipotezo delno potrdimo.
5.6 Primerjava stališč učencev o vivaristiki glede na to ali v šoli imajo vivarij
Hipoteza VI: Učenci, ki imajo v šoli vivarij, bodo imeli bolj pozitivna stališča do vivaristike kot učenci, ki v šoli nimajo vivarija.
Ugotovili smo razlike v stališčih učencev do vivaristike med tistimi učenci, ki v šoli imajo vivarij in tistimi, ki ga nimajo. Učenci, ki v šoli nimajo vivarija, pogosteje navajajo, da bi rajši skrbeli za živali v šolskem v vivariju, kot učenci, ki imajo vivarij v šoli. Hkrati učenci, ki nimajo vivarija v šoli, menijo, da živali sodijo v naravo in ne v učilnico ter da živali v vivariju trpijo. Učenci, ki imajo vivarij v šoli, pa menijo, da ga je v šoli dobro imeti.
TRDITEV
nimajo imajo Mann-Whitney
preizkus
M SE M SE Z p
Če bi imeli v učilnici (vivariju) živali, bi mi bilo zaradi njih neprijetno.
1,7 0,16 1,5 0,08 -2,286 0,022 Kruto je, če so živali zaprte v gojilnicah. 3,5 0,26 3,9 0,10 -1,237 0,216 Če bi imeli v šoli vivarij, bi z veseljem skrbel za
živali v vivariju.
3,5 0,28 4,1 0,09 -2,041 0,041 Živali sodijo v naravo in ne v učilnico (vivarij). 3,3 0,27 3,8 0,08 -1,654 0,098 Živali v vivariju bi lahko opazoval dolgo časa. 3,2 0,28 3,5 0,10 -0,926 0,354 Živali v vivariju (ujetništvu) trpijo. 3,3 0,28 3,5 0,09 -0,772 0,440 V šoli je dobro imeti vivarij (različne vrste živali v
terarijih).
3,8 0,25 3,5 0,09 -1,347 0,178 Prepovedal bi gojenje živali v vivariju. 2,5 0,25 2,7 0,09 -0,712 0,477 Če bi skrbel za žival v vivariju, bi spoznal tudi njene
potrebe in njeno naravno življenjsko okolje.
4,1 0,21 4,2 0,08 -0,107 0,915 Opomba: Nnimajo=28; Nimajo=156
23
Tabela 12: Primerjava stališč učencev o vivaristiki, glede na to ali imajo vivarij v šoli ali ne
Peto hipotezo zato potrdimo.
Nimajo Imajo Mann-
Whitney preizkus
TRDITEV M SE M SE Z p
Če bi imeli v učilnici (vivariju) živali, bi mi bilo zaradi njih neprijetno.
1,6 0,24 1,5 0,18 -0,071 0,943 Kruto je, če so živali zaprte v gojilnicah. 3,8 0,27 3,2 0,22 -1,830 0,067 Če bi imeli v šoli vivarij, bi z veseljem skrbel za
živali v vivariju.
4,0 0,23 3,2 0,24 -2,235 0,025 Živali sodijo v naravo in ne v učilnico (vivarij). 3,9 0,17 3,2 0,18 -2,336 0,019 Živali v vivariju bi lahko opazoval dolgo časa. 3,5 0,24 3,2 0,22 -0,774 0,439 Živali v vivariju (ujetništvu) trpijo. 3,5 0,21 2,5 0,19 -3,203 0,001 V šoli je dobro imeti vivarij (različne vrste živali
v terarijih).
3,1 0,19 4,1 0,19 -3,258 0,001 Prepovedal bi gojenje živali v vivariju. 2,8 0,26 2,4 0,22 -1,469 0,142 Če bi skrbel za žival v vivariju, bi spoznal tudi
njene potrebe in njeno naravno življenjsko okolje.
4,1 0,16 3,9 0,19 -0,431 0,667
Opomba: Opomba: Nnimajo=28; Nimajo=156
24
6. RAZPRAVA IN SKLEPI
6.1. Primerjava stališč o živalih glede na spol in starost učencev
V raziskavi smo ugotovili, da je možno zaznati razliko v odnosu do živali glede na spol. Dekleta se nekoliko raje učijo o živalih kot fantje, fantom je večkrat dolgčas, ko se pogovarjajo o živalih v šoli ali kjer drugje. Pri tem je treba poudariti, da se načeloma obe skupini radi učita, dekleta nekoliko bolj.
Prav tako smo ugotovili, da na stališča o živalih vpliva tudi starost učencev. Izkazalo se je, da se najmlajši učenci, učenci šestih razredov, najraje učijo o živalih, učenci devetih razredov pa najmanj radi. Tudi v splošnem kažejo mlajši učenci večji interes do živali, saj tudi pri trditvi “Rad gledam poljudnoznanstvene oddaje o živalih”, v veliki meri kažejo strinjanje, medtem ko učenci devetih razredov kažejo manjši interes do tovrstnih oddaj.
Hkrati, tuje raziskave (Allen, 2015) kažejo na to, da imajo mlajši učenci nižjo stopnjo znanja o nevretenčarjih, saj nekatere vrste (npr. ščurke, polže, strige) pogosto uvrščajo med plazilce, kar kaže na pomanjkljivo konceptualno razumevanje nevretenčarjev, njihovo prepoznavanje in ločevanje od vretenčarjev. Sicer je smiselno pričakovati, da imajo mlajši učenci nižjo stopnjo znanja kot starejši učenci, hkrati pa kot smo ugotovili, mlajši učenci kažejo večji interes in imajo bolj pozitivna stališča do živali, kar učitelji naravoslovja lahko izkoristijo ter bolj pogosto uporabljajo žive organizme in eksperimentalno delo pri poučevanju. Zdi se nam, da je pri mlajših učencih tovrsten način poučevanja še bolj pomemben, saj neposredni stik z živimi živalmi povzroča čustveno vključenost ter večjo pozornost kot delo z modeli (Bamberger in Tal, 2008) Pri nobeni starosti nismo opazili statistično pomembnega odpora do učenja o živalih, zato lahko zaključimo, da se vsi učenci načeloma radi učijo o živalih.
Zanimivo je opažanje, da so učenci vseh razredov v veliki meri izrazili nestrinjanje z izjavo “Raje bi spoznaval živali iz učbenika kot, da bi delal z živimi živalmi”, kar potrjuje raziskava Fraser, Tobin in McRobbie (2012), ki ugotavljajo, da bolj eksperimentalen pristop in neposreden stik z živimi živali povzroča povečan interes učencev za naravoslovne predmete.
25
6.2. Primerjava stališč o živalih glede na to, ali imajo doma hišnega ljubljenčka
Rezultati so pokazali, da učenci, ki imajo hišnega ljubljenčka, v primerjavi s tistimi, ki ga nimajo, pogosteje navajajo, da se radi učijo o živalih, da so jim zanimive in da se ne dolgočasijo, ko se v šoli ali drugje pogovarjajo o živalih. Manj pogosto navajajo, da se živali bojijo ali da se jim gnusijo.
Menijo, da bi v šoli morali več časa nameniti delu z različnimi živalmi in da se najbolje učimo, ko delamo z živimi živalmi. Na tem mestu bi izpostavili rezultate tujih raziskav (Inagaki, 1990), ki so pokazale, da so učenci, ki so imeli doma hišnega ljubljenčka (zlato ribico), v veliki meri pokazali boljše faktično in konceptualno razumevanje o zlatih ribicah v primerjavi s skupino, ki doma ni imela zlatih ribic. To ugotovitev lahko povežemo tudi z raziskavo (Strommen, 1995), ki kaže na to, da imajo učenci, ki živijo v ruralnih okoljih v bližini gozdov, boljše znanje o prebivalcih gozdov kot njihovi sovrstniki iz urbanega okolja.
6.3. Primerjava stališč učencev do živali, glede na to ali imajo v šoli vivarij
Rezultati prikazani v tabeli 8 kažejo na to, da učenci, ki v šoli nimajo vivarija, raje gledajo poljudnoznanstvene oddaje o živalih. To je hkrati edina trditev, pri kateri smo zaznali statistično pomembna odstopanja. Zaradi pomanjkanja drugih statistično pomembnih odstopanj, ne moremo sklepati na stališča učencev do živali, glede na to ali imajo v šoli vivarij, lahko se le ozremo na tuje raziskave (Berck in Graf 2012), ki ugotavljata, da se razvoj zanimanja za biologijo zviša ob delu z živimi živalmi in hkrati se s tovrstnim učnim pristopom zmanjšujejo predsodki in gnus do manj atraktivnih živali. Vzrok za negativna stališča do živali je pogosto v korelaciji z napačnimi predstavami in nepoznavanjem živali, kar lahko rezultira z izražanjem negativnih čustev kot sta strah in gnus, kar pa lahko učinkovito spreminjamo s praktičnim delom z živalmi (Randler in Prokop, 2012; Tomažič, 2008).
6.4. Primerjava stališč učencev do vivaristike glede na spol in starost
Ugotovili smo tudi, da dekleta pogosteje menijo, da je kruto, če so živali zaprte v gojilnicah ter kažejo večji interes za skrb za živali v primeru, da bi v šoli imeli vivarij. Dekleta tudi menijo, da je v šoli dobro imeti vivarij ter, da bi živali v vivariju lahko opazovale dolgo časa. Lahko
26
zaključimo, da dekleta v povprečju kažejo večjo stopnjo interesa in pripravljenosti na angažirano delo z živalmi v šoli kot fantje.
V nadaljevanju opažamo, da učenci v splošnem ne bi čutili izrazite neprijetnosti, če bi v učilnici imeli žive živali. Najmanj neprijetno bi se ob tem počutili učenci šestih razredov. Hkrati pa ravno ta raziskovalna skupina najpogosteje meni, da je kruto, če so živali zaprte v gojilnicah ter, da živali v vivariju (ujetništvu) trpijo, vendar bi z veseljem skrbeli za živali v šolskem vivariju. To kaže na interes učencev za vivaristiko, vendar imajo etične pomisleke. Na tem mestu se nam zdi vredno izpostaviti ugotovitve tujih raziskav, ki kažejo na to, da bi pouk, kjer bi učenci spoznavali organizme iz lokalnega okolja, lahko preprečil neodgovorne in nepremišljene posege v naravi (Prokop in Fančovičova, 2006; Schlegel in Rupf, 2010). Ta ugotovitev se nam zdi izjemno pomembna, saj kaže na to, da je delo v šoli z živimi žival pomembno za vzgojo ekološko ozaveščenih in odgovornih državljanov. Zato je ključno razvijanje pozitivnih stališč o živalih skozi neposredni stik in ne le predajanje faktografskega znanja (Morgan, 1989).
Učenci devetih razredov pa najpogosteje ocenjujejo, da je v šoli dobro imeti vivarij (različne vrste v terarijih). V manjši meri menijo, da je kruto, če so živali zaprte v gojilnicah ali da živali v vivariju trpijo. Kažejo pa tudi manj interesa za skrb živali v vivariju.
6.5. Primerjava stališč učencev do vivaristike, glede na to ali doma imajo hišnega ljubljenčka
Zanimala nas je primerjava stališč učencev o vivaristiki glede na to, ali doma imajo hišnega ljubljenčka ali ne. Statistično pomembne razlike med skupinami smo ugotovili zgolj pri dveh trditvah. Ugotovili smo, da nobena izmed skupin ne bi občutila izrazitega nelagodja, če bi v šoli imeli žive živali. Le nekoliko večjo stopnja nelagodja ob tej ideji kaže skupina učencev, ki doma nima hišnih ljubljenčkov. Ugotovili smo še, da učenci, ki doma imajo hišne ljubljenčke, pogosteje navajajo, da bi z veseljem skrbeli za živali v vivariju.
Megafauna, v katero spadajo najbolj pogosti hišni ljubljenčki, je pogosto atraktivnejša in bolj karizmatična, zato je učencem tudi zanimivejša, vendar je zelo pomembno pokazati in usmeriti pozornost tudi na manj popularne živali, saj na ta način učenci spoznavajo vlogo preučevanega
27
organizma v okolju in s tem tudi ozaveščajo pomembnost različnih organizmov v okolju (Ballouard idr., 2015). Pri učencih, ki doma nimajo hišnih ljubljencev, so bolj pogosta negativna stališča do živali (Prekop, 2010), zato so toliko bolj pomembne neposredne izkušnje z živalmi, ki jih učenci lahko dobijo v šoli. Spoznavajo lahko živali, ki živijo v okolici šole ali pa spoznavajo živali iz šolskega vivarija.
6.6. Primerjava stališč učencev do vivaristike, glede na to ali v šoli imajo vivarij
Opazili smo odstopanja v odgovorih glede na to ali učenci v šoli imajo vivarij ali ne. Učenci, ki v šoli nimajo vivarija so pogosteje mnenja, da je kruto, če so živali zaprte v gojilnicah, da živali sodijo v naravo in ne v učilnico ter, da živali v vivariju trpijo. Vendar pogosteje navajajo, da bi skrbeli za živali v šolskem v vivariju, kot učenci, ki imajo vivarij v šoli. Tak rezultat se zdi smiseln, saj so učenci, ki v šoli imajo vivarij bolje seznanjeni s pogoji, v katerih živijo živali v vivariju.
Hkrati pa vidijo, koliko truda in časa je potrebno za vzdrževanje bivalnih pogojev za življenje teh živali. Skupina učencev, ki imajo vivarij v šoli so pa mnenja, da je v šoli dobro imeti vivarij.
Vivaristika je odgovorno delo, ki zahteva temeljen premislek o tem ali lahko živali, ki si jih želimo gojiti lahko zagotovimo optimalne pogoje za življenje. Pri tem je pomembno upoštevati strokovne, časovne in gmotne pogoje (Kirbiš, 2000).
28
7. ZAKLJUČEK
Raziskava nam je pokazala, da se dekleta in mlajši učenci nekoliko raje učijo o živalih kot fantje in učenci višjih razredov. Ta ugotovitev se nam zdi zanimiva predvsem zato, ker sklepamo, da na tovrstne rezultate vpliva spolno specifična socializacija ter različni pristopi poučevanja glede na starost učencev. Kot omenjeno učni načrt za Naravoslovje (mlajši učenci) predvideva 40% več praktičnega dela, medtem ko učni načrt za Biologijo (starejši učenci) le 20%. Sklepamo torej lahko, da je manjši interes starejših učencev za učenje o živalih lahko tudi posledica učnega načrta.
Ugotovili smo, da učence od vivaristike pogosto odvračajo etični pomisleki, kljub temu pa kažejo interes za skrb živali v vivariju ter navajajo, da se raje učijo z živimi živalmi kakor iz učbenikov.
Kot kompromis tem etičnemu dvomu navkljub vsem pozitivnim učinkom poučevanja z živimi živalmi, predlagam bolj pogosto terensko delo ali začasno gojenje in držanje določene živali v terariju, po katerem se žival spusti nazaj v naravo.
Dobljeni rezultati podprti z raziskavami iz tujine kažejo na to, da se pri učencih povečuje interes za naravoslovne predmete ob bolj eksperimentalnem pristopu in neposrednem stiku z živimi živali (Fraser idr. 2012). Tomažič (Tomažič I. , 2011) navaja, da neposreden stik z organizmom in njegovim okoljem vpliva na razvoj pozitivnega stališča do živali. Ob takem načinu dela, učenci najbolj efektivno razvijajo znanje, veščine in stališča o živalih. Pozitivna stališča do živali pa igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju in zaščiti ogroženih vrst (Trombulak, 2004). V izobraževalnem procesu je pomemben odnos učitelja do učencev in njihovega dela, o čemer poroča tudi Juriščevič (Juriševič, 2006), ko pravi, da učencu motivacije ne moremo “dati”, lahko ga pa z različnimi motivacijskimi spodbudami, ki mu jih namenimo med poučevanjem, dodatno krepimo, ozaveščamo in spodbujamo.
Čeprav je bila raziskava izvedena na reprezentativnem vzorcu učencev, menimo, da bi bilo dobro raziskavo razširiti na večji vzorec. V raziskavi smo zajeli le dve šoli, za bolj veljavne rezultate, menimo, da bi bilo treba raziskavo razširiti na večje število razredov in šol. Zanimivo bi bilo isto raziskavo izvesti tudi v različnih delih Slovenije - v bolj ruralnem in bolj urbanem območju (naša raziskava je potekala v osnovnih šolah, ki se nahajajo v urbanem okolju.
29
Zelo verjetno je, da na končne rezultate raziskave vpliva tudi dinamika znotraj specifične šole, oz.
razreda ter značilnosti učiteljev biologije in naravoslovja, zato menimo, da bi bilo raziskavo da bi bilo raziskavo smiselno razširiti na večje števil šol.
Z raziskavo smo torej dobili vpogled v stališča učencev do živali in vivaristike, kar lahko služi kot podlaga za nadaljnje raziskovanje na tem področju ali kot teoretično-raziskovalna podlaga za uvajanje vivaristike v razrede.
